Po inšpekcijskem nadzoru bodo lastnici goveda na Koroškem odvzeli vse živali

Direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Branko Podpečan je dejal, da so inšpekcijski nadzor opravili  na podlagi suma zanemarjenja živali. Ob pregledu so na kmetiji na Koroškem odkrili izjemno slabe higienske razmere za govedo v hlevu ter osem glav poginulega goveda, kasneje pa je poginilo še eno govedo, so dodatno sporočili iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Kadavri so bili v različnem stadiju razpadanja, od najstarejšega kadavra so ostale samo kosti.

"V nadaljevanju je veterinar odredil odvoz najdenih kadavrov, odrejena je bila tudi raztelesba z namenom odkritja vzroka pogina živali. Pisnega izvida patologa še nimamo," je pojasnil, a dodal, da so ob obdukciji v živalih odkrili ostanke plastike oz. folije. "Edna od možnosti je tako tudi, da so krave jedle zavojno folijo sena, kar bi lahko povzročilo pogin," je dejal.

Potrdil je, da je že pred tem na kmetiji več organov opravilo nadzor, vendar pa da o slabem stanju živali niso poročali. Večinoma je namreč šlo za neoznačenje živali. Tudi ob zadnjem večina goveda (19 od 22) ni bila označena. 

Uradni veterinar, ki je opravil inšpekcijski nadzor, je za preostalih 14 živali, ki so bile v slabem, a življenjsko neogrožujočem stanju, odredil, da se mora živalim na kmetiji zagotoviti pitno vodo, krmo in suho nastlano ležišče. Prav tako je odredil odvoz najdenih kadavrov, kasneje pa tudi odvzem ostalih živali. Ta poteka dane. "Veterinar bo po pregledu odločil, kako bo ravnal z odvzetimi živalmi," je povedal.

Kaj se bo zgodilo z odvzetimi živalmi torej še ni popolnoma jasno, a v skladu z zakonom se mora živali prodati. A obstaja še nekaj drugih možnih prihodnosti goveda: "Zaradi bolezni ali neoznačenosti se včasih zgodi, da moramo te živali nekje namestiti. Še ena možnost pa je, da gredo živali naravnost v zakol."

Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Primož Marolt je povedal, da je inšpekcija 10. marca opravila pregled kmetije zaradi predhodnih kršitev (neoznačitve živali) lastnice in ob tem odkrila eno poginulo žival. O tem je obvestila številko 112, nato pa so stekli nadaljnji postopki. Povedal je tudi, da postopek še ni zaključen.

Kaj pa se bo zgodilo z lastnico? 

Lastnici kmetije je bila z odločbo izrečena trajna prepoved imetja goveda v prihodnje, stekel pa je tudi že postopek za odvzem certifikata ekološke pridelave, je še navedel Podpečan.

Veterinar se mora zdaj odločiti, ali bo dejanje obravnaval v prekrškovnem postopku ali pa bo podal kazensko ovadbo. "Če fizična oseba ni zagotovila ustreznih pogojev reje, ker so bili tako slabi, lahko dobi globo od 200 do 400 evrov. Kazen za hranjenje živali s snovmi, ki lahko povzročijo trpljenje, poškodbo ali celo pogin pa od 800 do 1200 evrov," je povedal Podpečan.

Če sodišče ugotovi, da gre za hudo mučenje živali, pa je zagrožena kazen od enega do treh let zapora. Ob tem pa lahko oseba prejme tudi trajno prepoved imetja živali.

Nosilka dejavnosti je sicer zanikala pogin zaradi malomarnosti, pravi, da je za to kriv tujek. A inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pri zavezanki na Koroškem, pri kateri so v tokratnem inšpekcijskem nadzoru ugotovili več kršitev, sicer že v preteklosti vodil več postopkov. V letih 2020 in 2021 je inšpektorat pri zavezanki vodil postopek zaradi neoznačenosti goveda, leta 2021 zaradi neprijavljenega dohodka iz dopolnilne dejavnosti, v letih 2021 in 2022 pa zaradi nenadzorovane paše. V teku pa je še en postopek iz leta 2022, ki so ga uvedli zaradi neoznačenosti živali.

Kar zadeva dosegljivost veterinarsko higienske službe, je Podpečan dejal, da se za to stanje ne more izgovarjati na to službo, ker je številka dosegljiva na spletni strani, tudi vsi veterinarji jo imajo. "In če bi poklicala veterinarja, da ji presodi, zakaj ji živali poginjajo, bi ga tudi dobila. Lahko trdim, da veterinarsko higienska služba nikoli ni prišla tako pozno, da bi od živali ostale samo še kosti".

'Nemogoče, da bi  imeli pod stalnim nadzorom med 29.000 in 30.000 rejcev v državi'

Glede uvedbe okrepljenih nadzorov inšpekcijskih služb v izogib podobnim primerom pa je dejal, da ni mogoče, da bi lahko imeli pod stalnim nadzorom med 29.000 in 30.000 rejcev v državi. O tem, katere kmetije pridejo na vrsto, se odločajo na podlagi ocene tveganja in različnih baz podatkov, je dejal.

Kot problem je izpostavil tudi opuščanje veterinarske pomoči pri rejcih. "Če so živali jedle folijo in če bi gospa poklica veterinarja ter se posvetovala z njim, bi veterinar odredil sekcijo pri prvem in drugem poginu, ostale živali pa bi lahko rešila," je navedel in dodal, da je pri govedu pogosto, da spomladi zaradi pomanjkanja hranil ližejo vse naokoli. "Verjetno so tudi iz tega razloga jedle to folijo," je ocenil.