Kot je povedal zunanji minister v odstopu Dimitrij Rupel, ponudba danskega predsedstva, ki jo sicer ostale članice EU še niso potrdile, še vedno ni zadostna, zato se bodo pogajanja končala na vrhu EU, ki bo v četrtek in petek v Koebenhavnu. Slovenija pričakuje izboljšanje neto proračunskega položaja v letih po vstopu, prav tako pa ni zadovoljna z višino sredstev za regionalno politiko, je dejal Rupel. Kakšna minimalna vsota bi bila za Slovenijo sprejemljiva, pa Rupel v interesu pogajanj ni želel izdati. Izrazil je pričakovanje, da bo Slovenija dobila možnost zaščite nepremičninskega trga in dejal, da še čakamo na uradni predlog za odprtje poglavja o prostem pretoku kapitala.
Kmetijstvo uspešnejše
S pogajalskimi rezultati na posameznih področjih je bil minister Rupel danes razmeroma zadovoljen, za najbolj uspešna pa je ocenil pogajanja o poglavju kmetijstva. "Na tem področju smo tik pred uspešnim zaključkom pogajanj," je pritrdil kmetijski minister v odstopu Franc But ter dodal, da so bila "pogajanja na področju razvoja podeželja pa zelo uspešna". Kot je pojasnil, si je država izborila pravico do doplačevanja le delnih unijinih neposrednih plačil iz lastnega proračuna, in sicer v prvem letu članstva, to je letu 2004, do ravni iz leta 2003 plus dodatnih deset odstotnih točk, kar naj bi zneslo najmanj 85 odstotkov. Ta raven se bo nato vsako leto povišala za pet odstotkov in predvidoma po treh letih dosegla 100 odstotkov.
Slovenija si je po Butovih besedah izborila tudi sprejemljive kvote na vseh temeljnih področjih. V zadnjih pogovorih je dosegla še zadnje izboljšanje pri premijah za krave dojilje, ki zdaj znaša nekaj čez 86.000 glav, medtem ko kvota za mleko znaša 576.000 ton. Zelo uspešna so bila pogajanja pri razvoju podeželja, je nadalje navajal But, kjer bo Slovenija v treh letih od EU prejela skupaj 250 milijonov evrov, k čemur je treba dati še obvezno slovensko sofinanciranje v višini 25 odstotkov. "Slovenija bo po vstopu v EU bolj kot doslej sposobna plačevati večnamenskost svojega kmetijstva," je poudaril But in med dosežki omenil še posebno podporo za oljnice in razvrstitev v vinske cone, kjer bo sicer Primorska v coni C2, a z nekaj stalnimi izjemami.
Denarja za schengensko mejo ni dovolj
Manj uspešna so bila za Slovenijo pogajanja o sredstvih iz strukturnih in kohezijskega sklada, kjer ima Slovenija po besedah Dimitrija Rupla "nekaj problemov zaradi manjše občutljivosti EU". Izboljšanja v danski ponudbi tudi ni pri sredstvih za vzpostavljanje zunanje schengenske meje, kjer je državi ponujenih 106 milijonov evrov ali le tretjina tega, kar je želela dobiti. "Na teh konkretnih postavkah sprememb ne pričakujemo več, dodatna sredstva pa še potrebujemo - zdaj gre za način, kako bodo izplačana," pa je dejal vodja pogajalcev, evropski minister v odstopu Janez Potočnik.
Za te namene naj bi Slovenija zagotovila namreč prav del povračilnih plačil. Za kakšno vsoto si prizadeva država, tudi pogajalec ni želel povedati. Po znanih podatkih dansko predsedstvo Sloveniji za vsako od prvih treh let članstva ponuja 67 milijonov evrov, kar je že več od prvotne ponudbe 45 milijonov evrov na leto, ki je ustrezala višini predpristopne pomoči, za državo predvidene v letu 2003. "Postavili smo zahtevo, ki precej presega ponudbo, in pričakujem, da bomo del tega dobili," je kratko dejal Dimitrij Rupel.
Nepremičninski trg zaščiten?
Je pa tik pred vrhom začela obliko dobivati rešitev za v pogajanjih presenetljivo odprto vprašanje možnosti ščitenja nepremičninskega trga v Sloveniji tudi v letih po vstopu. "Na podlagi tega, kar vemo, pričakujemo, da bo Slovenija dobila možnost nekaj let po vstopu v primeru hudih motenj na nepremičninskem trgu sprožiti varovalni mehanizem in trg zaščititi," je pojasnil Rupel. Seveda pa čakamo na uradni predlog za odpiranje poglavlja o prostem pretoku kapitala, kamor tema sodi, je pristavil. To poglavje je Slovenija v pogajanjih sklenila tudi na podlagi dogovora iz evropskega sporazuma, po katerem bo nepremičninski tg za državljane unije sicer odprla februarja prihodnje leto, sprva ob pogoju vzajemnosti, ki pa bo po vstopu odpravljen.
Slovenija se je danes, enako kot skozi vso sklepno fazo pogovorov, pogajala le z danskim predsedstvom EU in Evropsko komisijo, na podlagi kompromisnega svežnja, ki pa še nima soglasja petnajsterice. Slednje si bo predsedstvo sicer vsaj za nefinančne dele svežnja poskušalo pridobiti v torek, na zasedanju zunanjih ministrov EU, medtem ko bo moč končni finančni dogovor doseči le na vrhunski ravni v Koebenhavnu. Vodja pogajalcev Potočnik in minister Rupel pa sta bila kljub temu prepričana, da si bo v Koebenhavnu Slovenija lahko izborila ugodnejšo proračunsko pozicijo. "V Koebenhavnu že dogovorjenega ne moremo izgubiti, lahko kvečjemu pridobimo," sta poudarila.
