'Vlada mora zdravnikom vrniti, kar je vzela'

Predsedstvo sindikata Fides je na seji glavnega odbora danes pridobilo mandat za nadaljevanje pogovorov z ministrom za zdravje. Tako bo njihova delovna skupina, ki se bo z vladno predvidoma sestala še ta teden, ponudila rešitev, ki bo rešljiva že kratkoročno.

Člani glavnega odbora so bili jasni pri zahtevi ''da mora vlada zdravnikom vrniti, kar je vzela''. Nato se bodo zdravniki odločali o morebitnem ponovnem soglasju za dodatno nadurno delo, so po seji glavnega odbora sporočili iz Fidesa.

''Vlada RS, ki je enostransko sprejela ZSPJS, poteptala socialni dialog in razvrednotila delo zdravnikov v najtežjih pogojih dela, v vseh teh mesecih ni ponudila prav nobene rešitve. Ob tem je zavrnila možnost umika zakona, ki jo je predlaga FIDES, nato pa tudi predlog sindikata za odpiranje kolektivne pogodbe. Ocenjujemo, da vlada doslej ni izkazala prav nobene pripravljenosti za reševanje problematike. Nedvomno bo morala prevzeti tudi odgovornost za destabilizacijo zdravstvenega sistema,'' so v sporočilu za javnost sporočili v Fidesu.

Poleg tega so na današnji seji pridobili poročila kolegov zdravnikov, ki po besedah predsednika Fidesa Konrada Kuštrina kažejo na to, da pri organizaciji dela v zdravstvenih ustanovah prihaja do velikih kršitev zakona in prekoračitev 40-urnega delovnega časa.

Sindikat bo v naslednjih dneh sprožil ustrezne postopke zoper tiste direktorje in razpisovalce dežurstev, ki bodo zdravnike potiskali v dodatno nadurno delo, neupoštevaje zakonske predpise in izraženo voljo zdravnikov glede opravljanja dodatnega nadurnega dela. V zdravstvenih zavodih, ki kršijo zakon in delujejo v nasprotju z voljo zdravnikov, bo sindikat zdravnike podprl pri opozorilnih prekinitvah dela, so še sporočili.

Na vprašanje, ali bodo za to uporabili tožbe, Kuštrin pravi, da se rešitve, ki se izkažejo za učinkovite v letu ali dveh, njim zdijo neučinkovite. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana pa so danes že prišle pobude, da bodo od vodstva zahtevali spoštovanje preklicev soglasij, sicer se lahko v nasprotnem primeru konča tudi z daljšo prekinitvijo dela, je v izjavi za javnost dejal Kuštrin.

Tako večina zdravnikov od srede naprej ne namerava več delati preko polnega delovnega časa. Možnost, da bi zdravniki umaknili preklice soglasij za delo preko polnega delovnega časa, po besedah Kuštrina sicer obstaja. "Vendar če bo vlada postopala na tak način, kot je postopala doslej, in ni naredila niti koraka v smeri rešitve, potem je ta možnost zelo majhna ali pa je ni," je še dejal predsednik zdravniškega sindikata.

Marušič in zdravniki vsak na svojem bregu

Pred tem so se zdravstveni minister Dorijan Marušič in predstavniki zdravniškega sindikata Fides dogovorili, da vsaka stran imenuje svojo delovno skupino, ki bo oblikovala svoje rešitve za položaj v zdravstvu. Na podlagi teh predlogov bodo potem poskušali oblikovati zakonske spremembe oziroma spremembe v kolektivni pogodbi.

Marušič je na sestanku predstavil osnovne usmeritve nujnih sprememb v zdravstvenem sistemu v smislu večanja avtonomnosti javnih zdravstvenih zavodov s polnomočnim srednjim menedžmentom in uvedbo variabilnega dela plače oziroma nagrajevanja najbolj izpostavljenih skupin v zdravstvenem sistemu glede na produktivnost in kakovost.

Kuštrin pa je poudaril, da vlada tudi tokrat ni predlagala nič glede reševanja problema dežurstev in umika zdravniških soglasij za delo prek polnega delovnega časa.

Ob tem je Marušič spet pozval, naj v štirih mesecih, dokler novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju ne pride v veljavo, poskušajo doseči napredke v reorganizaciji dežurne službe oziroma v reorganizaciji zdravstvenega sistema. Poleg tega so mu direktorji javnih zdravstvenih zavodov v ponedeljek zagotovili, da 24-urno zdravstveno varstvo po 1. septembru ne bo okrnjeno.

Sicer pa je minister prepričan, da se "lahko iz vsakega kriznega trenutka pride na višji nivo". Tako je tudi zaplet s preklici zdravniških soglasij za delo prek polnega delovnega časa prinesel tudi nekaj rezultatov, meni minister. Ob tem navaja, da je kar nekaj zavodov organiziralo delo v turnusu, kar je bilo še do nedavno utopija. Tako si minister želi nadaljevati na tej poti, v smeri reorganizacije dežurne službe.

Prepričan je, da je s pravim pristopom mogoče zmanjšati 256 dežurnih mest na način, da se ne bo nič poznalo na oskrbi državljanov. Ta se bo po njegovih besedah celo izboljšala, saj bo na ta račun več razpoložljivih zdravnikov za redno delo.

Kuštrin je dejal, da bodo memorandum, ki so ga že posredovali vladi, razširili in konkretizirali. Sicer pa predsednik sindikata pravi, da je izstop zdravnikov in celotnega zdravstva iz sistema javnih uslužbencev ter posodobitev plačnega sistema ena bistvenih rešitev. Z uvedbo variabilnega dela plače Kuštrin sicer nima nobenih problemov, vendar pa to pomeni popolnoma nov plačni sistem, je dejal.