Prihajajo podražitve, Kovač: Imamo tri možne rešitve

"Nedvomno se vsi vzvodi, ki so povezani z naraščajočimi stroški ali povečanim povpraševanjem, primer je nepremičninski trg, dražijo," pravi ekonomist Bogomir Kovač, ki dodaja, da imamo danes vse pogoje, da se po desetletjih deflacije ali nizkih cen dejansko vračamo v obdobje inflacije, kar pa je tisto, kar zmanjšuje dohodke in kupno moč prebivalstva.

"Običajno se to začne pri energetiki, potem pa pri prehrani. Imamo dva vzvoda, na eni strani prehod v ogljično družbo, na drugi strani pa podnebne spremembe, ki dražijo celotno prehrambeno verigo. Imamo zelo neugodne pogoje za stabilnost, ki smo jo imeli na področju cen v preteklosti," je povedal.  

Kot je pojasnil, se bodo najprej podražili stroški. Prodajalci končnih produktov, ki so na povpraševanje najbolj občutljivi, bodo skušali v največji možni meri zadrževati cene. "Vendar pa bo teh prebojev na koncu čedalje več, kar pa bo začelo zviševati cene," je dejal in razložil, da ko se začnejo zviševati cene na posameznih področjih, se to razširi tudi na druga področja. "Imamo inflacijo, ki sama sebe poganja naprej. To je najnevarnejše obdobje," je povedal.  

Najprej imamo torej stroškovne pritiske, ki se najprej pojavljajo na industrijskih cenah, nato pa pridejo še do potrošniških cen. "Nato vsi cene skušajo vgrajevati v svoje poslovne odločitve, potem pa pridemo v obdobje, ki smo ga pred 40, 50 leti dobro poznali tudi na ozemlju bivše Jugoslavije oziroma Slovenije," je dejal.  

Seznam rešitev je relativno znan, je dejal Kovač. Prva možnost je, da država zamrzne cene, kar je sicer zelo huda intervencija. Druga možnost je, da poseže po znižanju davkov. "Običajno so to trošarine, tam kjer se to da. Na primer pri energentih," je pojasnil. Tretja možnost pa je, da skuša s subvencijami reševati najbolj prizadete sloje, ki imajo že danes socialne težave. "Inflacija je tista, ki jih lahko v prihodnosti izrazito prizadene," je še povedal.  

Lani podražitev večine osnovnih živilskih izdelkov

V letu 2020, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19, se je večina osnovnih živilskih izdelkov podražila. Najbolj so se podražili jabolka, za 35,4 odstotka, in mleto mešano meso, za 22,8 odstotka, je pred svetovnim dnevom hrane, 16. oktobrom, danes objavil statistični urad. Jajca, pakirana po 10 kosov, so se lani glede na leto 2019 podražila za 9,8 odstotka, kilogram kruha za 6,6 odstotka in liter mleka za 4,1 odstotka. Medtem pa se je krompir pocenil za 18,9 odstotka.

Povprečen Slovenec je lani za prehrano v povprečju porabil 119 kilogramov zelenjave, 116 kilogramov žit, 88 kilogramov mesa, 64 kilogramov krompirja, pet kilogramov riža in en kilogram medu. Stopnja samooskrbe se je glede na predhodno leto povečala pri vseh kmetijskih proizvodih, za katere statistični urad izračunava to statistiko. Najbolj se je povečala pri medu, za 23 odstotnih točk na 67 odstotkov, in žitih, za 14 odstotnih točk na 89 odstotkov.

Najvišjo stopnjo samooskrbe smo sicer lani dosegli pri jajcih, kjer je bila 95-odstotna, in žitih, kjer je bila 89-odstotna. Stopnja samooskrbe z mesom je bila 84-odstotna, s krompirjem 60-odstotna in zelenjavo 48-odstotna. 

Med uvoženimi živilskimi izdelki največ zelenjave in sadja, med izvoženimi mlečni izdelki in jajca

Slovenija je med uvoženimi živilskimi izdelki lani vrednostno uvozila največ zelenjave in sadja, za 488 milijonov evrov. Med izvoženimi izdelki pa so bili najbolj vredni mlečni izdelki in jajca, za 250 milijonov evrov. Največ hrane je bilo vrednostno uvožene iz Italije, izvožene pa na Hrvaško.

Sadju in zelenjavi so pri uvozu vrednostno gledano sledili meso in mesni izdelki (262 milijonov evrov), žita in proizvodi iz žit (260 milijonov evrov), živinska krma (253 milijonov evrov), druga živila (224 milijonov evrov), kava, čaj, kakav in začimbe (198 milijonov evrov), mlečni izdelki in jajca (193 milijonov evrov), ribe in ribji izdelki (97 milijonov evrov) ter sladkor, sladkorni proizvodi in med (66 milijonov evrov).

Mlečnim izdelkom in jajcem so pri izvozu vrednostno gledano sledili meso in mesni izdelki (201 milijon evrov), druga živila (193 milijonov evrov), zelenjava in sadje (180 milijonov evrov), živinska krma razen žit v zrnju (157 milijonov evrov), žita in proizvodi iz žit (132 milijonov evrov), kava, čaj, kakav in začimbe (76 milijonov evrov), ribe in ribji izdelki (34 milijonov evrov) ter sladkor, sladkorni proizvodi in med (34 milijonov evrov).

Podjetja v dejavnosti proizvodnje živil so lani s prodajo ustvarila za dobri dve milijardi evrov prihodka, kar je 3,6 odstotka manj kot v letu 2019. Proizvodnja živil je k skupnemu prihodku, ustvarjenem v predelovalnih dejavnostih, prispevala 7,1 odstotka, od tega je največ prihodka ustvarila s proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov (728 milijonov evrov), sledila je predelava mleka (396 milijonov evrov).