Predstavnik kmetov o podražitvah: Žanjemo to, kar smo sejali

Napovedi jesenskih podražitev hrane so med potrošniki povzročile pravo ogorčenje. Kako tudi ne, saj so dobavitelji napovedali podražitve mesa do 25 odstotkov. Za četrtino se draži svinjina, cene govejega mesa in perutnine pa so višje do 15 odstotkov. In ne samo meso dražijo se tudi kruh in pekovski izdelki.

Po mnenju Emila Erjavca z biotehniške fakultete v Ljubljani razlogov za zvišanje cen v Sloveniji ne gre iskati v dvigih cen po Evropi, saj so v večini držav Evrope cena mesa stabilne. "Vzrok tudi ni v dvigu cen domačih surovin, ampak verjetno v nekonkurenčnosti živilskopredelovalne industrije in v tem, da imajo mesarji še neki manevrski prostor do cen, ki so v okoliški regiji, torej v Italiji, Madžarski in Avstriji. Zagotovo pa to še nima nobene zveze s sušo ne s težavami svetovnega kmetijstva," je povedal v oddaji 24UR ZVEČER.

Živilskopredelovalna industrija po njegovem mnenju želi izkoristiti ta trenutek, medijsko pritisniti in na ta način vplivati na trgovce, da bi lahko dvignili cene. "V bistvu se pogajajo čez javnost s trgovci, da bi lahko dvigali cene. Dvigi pa so enormni, praktično nepredstavljivi," meni Erjavec. Trgovci bi po njegovem mnenju v ta pritisk lahko privolili, če bodo reševali sami sebe. Ker bodo z višjo ceno zaradi marž lahko več odnesli. "Vendar menim, da se je v slovenski trgovini vzpostavilo toliko konkurenčnosti, da je vprašanje, če se bo kaj takega zgodilo. Potrošnik je postal zelo občutljiv, hrana pa verjetno postaja ne zgolj normalna dobrina. In tisti, ki bo dvigoval cene, bo lahko potegnil kratko," ocenjuje strokovnjak z biotehniške fakultete.

"Meso je še zmeraj relativno poceni"

Na vprašanje, ali je torej skrb, da bo meso postalo luksuz oz. hrana premožnejših, odveč, Erjavec odgovarja, da ne. "Vse manj ga konzumirajo tisti, ki so pod linijo siromaštva, in število teh narašča. Mislim pa, da pri spodnjem, srednjem sloju in navzgor ne bo velikih sprememb. Meso je še zmeraj relativno poceni."

Tudi glede podražitev kruha in pekovskih izdelkov po Erjavčevem mnenju živilci tudi tu špekulirajo zato, ker je še nekaj razlike do sosedov. "Cena pšenice na svetovnem trgu je šla gor, vendar so jo naši peki – če so bili pametni in dobri podjetniki – kupili po sorazmerno nižji ceni. Mislim, da je tukaj spet nekaj njihovega medijskega konstrukta, da poskušajo na ta način pritegniti pozornost, izkoristiti splošno debato o krizi na področju proizvodnje hrane, dejansko pa pokriti druge stroške, kot je na primer rastoča energija. Ta ima izjemen vpliv na cene surovin in vse predelave. Živilska industrija trenutno ni v najboljšem stanju in je v težavah, torej lahko razumemo, da poskušajo najti najboljši izhod zase."

Kaj pa Erjavec meni o napovedih o dražji zelenjavi in mleku? "Zelenjava je sezonske narave in jasno je, da je suša naredila svoje. A to se bo razrešilo v neki drugi sezoni. Kar se pa mleka tiče, pa nekih velikih razlogov za podražitev ni, razen zunanjih stroškov – embalaže, energije ... Kajti cene surovin so pod velikim pritiskom in imamo dejansko trenutno na strani kmetijstva cenovno krizo. Živilci, če bi že dvigovali ceno, bi jo zaradi sebe, ne pa zaradi dražje surovine," je dejal.

"Rešitev je v močni verigi"

Glede samooskrbe pa Erjavec meni, da to ni rešitev prehranskega vprašanja v Sloveniji. Rešitev vidi v močni verigi – od kmetov, zadrug do industrije in trgovine v močan agroživilski sistem, ki bi se bistveno lažje odzval na krize kot pa danes, ko so "zaradi prepiha na trgu teh odvečnih proizvodov, ki jih ni za kupiti", živilci prisiljeni v dvige cen. "Tega problema nimajo ne v Avstriji, Franciji, na Nizozemskem in Danskem, kjer so bolje in učinkoviteje organizirani. Treba bo, tako kot na drugih vprašanjih v Sloveniji, stopiti skupaj. Ko bo cela veriga stopila skupaj, se bodo razmere vzpostavile," je zaključil.

Balažič: Storili bomo vse, da bomo zaščitili potrošnike

Kot je v oddaji 24UR OB ENIH pojasnil predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič, je treba najprej razumeti, da gre za napovedi, in ne za dejanske podražitve. "Mi smo napovedi o podražitvah od dobaviteljev prejeli. Zdaj vstopamo v fazo pogajanj in v Mercatorju bomo storili vse, da bomo zaščitili potrošnike pred tem, da bi se podražitve dejansko zgodile do te mere, kot so napovedane," je dejal. Na vprašanje, ali to pomeni tudi iskanje novih dobaviteljev, je odgovoril pritrdilno.

Napovedi o podražitvah so prejeli predvsem od domačih dobaviteljev, manj pa od tujih. "Gre predvsem za kategorije, povezane s surovinami, ki so na udaru zaradi podražitev – pšenice in koruze, torej kategorije, kot so pekovski in mesni izdelki," pravi Balažič.

V Mercatorju računajo, da bi se podražitve najprej izrazile v oktobru, za manjše kategorije izdelkov, ki so vezane na borzo, pa tudi že prej.

Žveglič: Žanjemo, kar smo sejali

Podpredsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo in dolgoletni predsednik sindikata kmetov Roman Žveglič meni, da pri napovedanih podražitvah žanjemo tisto, kar smo v preteklih letih sejali – nespoštovanje domačega kmeta, domače kmetijske proizvodnje, dobesedno stiskanje dobaviteljev … "Seveda lahko kupimo v tujini, smo pa na globalnem trgu, in ko v tujini cene zrastejo, od domačega nimamo nič. In ko se hlev izprazni, se težko napolni nazaj," je povedal.

Kot pojasnjuje, odkupne cene v tem trenutku še niso razlog za podražitev, sploh ne pšenica, katere odkupna cena je bila v letošnjem letu nižja kot v lanskem. "Kmetje ne moremo dvigovati cen, smo v položaju, da odkupovalec pride in reče, ali vzemi ali pusti. Vse druge cene, ki jih kupujemo, nam pa zopet drugi diktirajo, tako da smo kar v težavah."

O močni verigi, ki jo omenja Erjavec, po Žvegličevih besedah sicer govorimo, nihče pa ni pripravljen nič storiti. Ko ima nekdo možnost za boljšo prodajo ali nabavo, se tega ne drži. "Dober primer je prašičereja: v lanskem letu kmetje, ki so imeli prašiče spitane za v klavnice, jih enostavno niso mogli prodati, ker jih domača živilskopredelovalna industrija ni hotela odkupiti, ker je dobila cenejšo robo od zunaj. Sedaj, ko je obratno, pa doma prašičev več nimamo."