Je dvig plač res kriv za dražje domove za ostarele, vrtce in komunalo?

Višje minimalne plače, višje plače javnim uslužbencem in višje pokojnine – v parlamentu se sliši lepo, a če matematika ni vzdržna, za korenčkom pride palica. Na Jesenicah se bo na primer že z marcem položnica za komunalne storitve zvišala za več kot 40 odstotkov, podražili se bodo tudi domovi za ostarele in vrtci po državi.

Čakajo nas podražitve komunalnih storitev, vrtcev, domov za ostarele ...

V prihodnjih mesecih nas očitno čakajo nove podražitve – položnice bodo višje tako pri komunalnih storitvah kot pri plačilu domov za ostarele, pogrebnin in vrtcev.

Vsaka občina se lahko odloči, ali bo sama iz občinskega proračuna krila razliko, če so jim ali jim še bodo komunalna podjetja predlagala višje cene storitev, ali pa bo višjo ceno prepustila občanom. V kratkem bodo o dražitvah razpravljali v Murski Soboti, na Ptuju, v Slovenj Gradcu, Žirovnici in že v četrtek v Mariboru. Na mizi je tako predlog dražjih avtobusnih vozovnic in vseh komunalnih storitev.

V Zbornici komunalnega gospodarstva so že lani preračunavali posledico dviga minimalne plače. Glede na njihove izračune lahko vsi Slovenci pričakujemo od 16,9 do 17,8 odstotka dviga. V Škofji Loki so tako s 1. januarjem podražili vse razen vode.

'Nam je težko, ker enostavno te zadrge ne moremo več držati skupaj'

Trboveljska županja in podpredsednica skupnosti občin Jasna Gabrič pojasnjuje, da so že dolgo opozarjali, da denar, ki ga občine prejmejo, ne zadošča za vse izdatke, ki jih morajo občine plačevati. Dodala je, da občine postajajo računovodski servisi, ter opozorila, da jim za podražitve država mora nakazati denar.

"Primer, za enega občana, od teh vseh famoznih davkov, ki se plačujejo, dobimo na leto 540 evrov. Oskrbnina, ki jo tudi plačujemo tistim, ki je ne morejo, pa je tudi po 600, 700 in 800 evrov," je povedala Gabričeva in dodala, da se enako ponovi pri plačilih vrtca in subvencijah najemninah. "Težko nam je, ker enostavno te zadrge ne moremo več držati skupaj," še pravi županja.

Franček Kavčič iz Sindikata upokojencev razloži, da upokojenci ne morejo biti veseli dviga pokojnin glede na primerjavo pokojnin in plač. "Razmerje pokojnin in plač se je od leta 2009 znižalo s 65 odstotkov na približno 58 odstotkov. Zaradi Zakona o uravnoteženju javnih financ smo pri pokojninah še vedno za 5,6 odstotka na slabšem kljub zadnjemu povečanju," pojasnjuje Kavčič in opozarja, da se stroški, hrana, komunala, stanovanja pa zvišujejo.

Gabričeva ogorčene odzive ljudi razume in komentira z besedami, da če država dviguje minimalno plačo na tak način, bi morala občinam nakazati razliko. "Lani, ko so šli vsi plačni razredi navzgor, nam je to za 700.000 evrov povečalo izdatke, dobili pa smo 300.000 evrov. Mi lahko krpamo nekaj časa, več pa ne moremo. Nismo vreča brez dna."

Dodaja, da so prioriteta vsekakor ljudje: "Denar razdelimo med ljudi. V naši občini nismo v zadnjih letih delali nobenih nebuloz. Ločiti morate tudi občine, ki lahko kakšen milijon poberejo s parkirninami, turističnimi taksami ipd. Mi tega ne moremo, zato bodo nekatere občine iskale rezerve."

'Nekatere občine si privoščijo marsikaj: razgledne stolpe, pitnike ...'

Biserka Marolt Meden, predsednica društva Srebrna nit – Združenja za dostojno starost, pravi, da prioritete na nivoju države vsekakor niso prave. "Imamo pa zelo različne občine, nekatere zelo bogate, ki si privoščijo marsikaj, od tibetanskih brvi do napajalnikov oz. pitnikov, prodajo dom starejših in imajo namesto tega raje pitnike. Da ne govorim o razglednih stolpih, ki zagotovo ne dvigujejo življenja ogroženih," je ostra predsednica Srebrne niti.

Dražijo se tudi domovi za ostarele, cene pa bodo s prvim marcem dvigovali tudi vrtci. Nekaj deset dodatnih evrov torej, v enem in drugem primeru. Dom starejših na Teznu je cene dvignil že s prvim januarjem, zdaj jih bo še enkrat. "Ne gre drugače," pravijo vodstva domov po državi, tudi vodstva vrtcev. "Naši stroški rastejo, predvsem zaradi dviga minimalne plače, tudi dviga cen življenjskih potrebščin," zatrjujejo.

Večina oskrbovancev v domovih pa se boji, kako dolgo bodo njihovi otroci še zmogli plačevati za njihovo bivanje, saj njihove pokojnine, kljub temu da so vse življenje pošteno delali, niso dovolj visoke.

Skupnost socialnih zavodov: Potrebne so tudi višje oskrbnine

Na Uradu varuha človekovih pravic se vse pogosteje srečujejo z zgodbami ljudi, ki s plačami, pokojninami ne morejo preživeti, kaj šele živeti. "Iščejo uteho, pomoč," pripoveduje Peter Svetina.

"Najbolj pereče je, da politika izgublja iz fokusa človeka, da se ukvarjajo z zakonodajo, ki je všečna, ni pa v ospredju tisti človek, ki je ogrožen," dodaja Svetina.

Marolt Medenova pravi, da smo v okoliščinah, ko imajo upokojenci prenizke pokojnine, mladi pa prenizke plače. "V državni politiki moramo narediti rez in nameniti sredstva iz proračuna, ki je ogromen, imamo največji proračun in imeli bomo še presežek. Ne smemo pozabiti, da tudi upokojenci vsakodnevno prispevamo v proračun," je prepričana.

Na posteljo v domu čaka več kot 26.000 prosilcev, od tega je 12.000 takšnih, ki bi takoj sprejeli prosto mesto v domu, če bi bilo to na voljo, pa opozarja Denis Sahernik  iz Skupnosti socialnih zavodov.

"Strinjam se, da je povsem neodgovorno od države, da se politični odločevalci dogovarjajo za višje plače, a obenem ne zagotovijo višjih sredstev," pravi Sahernik in dodaja, "strinjamo se, da zaposleni dobijo več, a treba je najti način, nujno potrebujemo sistem, čakamo na Zakon o dolgotrajni oskrbi."   

Pravi, da so potrebne celo višje oskrbnine. "To kažejo dejanski izračuni rasti stroškov. Ko se odločevalci odločijo za dvig plač, to avtomatsko preložijo na pleča stanovalcev in njihovih svojcev."

"Dokler ne bo prioriteta države dostojna starost, bo cena oskrbnin v domu politična stvar," zatrjuje Sahernik.