Višja minimalna plača, a hkrati tudi višji zneski na položnicah

Skupnost socialno varstvenih zavodov ministrstvo za delo obtožuje, da so napačno izračunali vse posledice dviga minimalne plače. V Skupnosti domov zato opozarjajo: če bo ministrstvo pri svojih izračunih vztrajalo in luknje ne bo pokrilo iz proračuna, ostanejo samo še slabe rešitve. Bodisi poslovanje še več domov z izgubo, bodisi še večji padec ravni storitev za starejše ali pa dvig cen za približno 30 evrov, kar bo za oskrbovance s skromnimi pokojninami še kako visoka podražitev, česar pa država ne bo dopustila, še posebej pa ne v politično tako razgretih časih. 

Dvig cen oskrbe ni rešitev, potreben je zakon o dolgotrajni oskrbi

Tretjina vseh zaposlenih v domu starejših Vič-Rudnik v Ljubljani s prvim januarjem prejema minimalno plačo, nekaterim izmed njih znesek do nje doplačuje zavod, pove direktorica. Dvig minimalne plače jih stane okoli 50 tisoč dodatnih evrov na leto. ''Mi se seveda strinjamo, da se plače oskrbovalcem morajo povišati, ker je to delo težko, vendar pa mora vlada, ko se s sindikati dogovarja za povišanje plač, zagotoviti tudi vir. V Skupnosti socialnih zavodov smo predlagali, naj to razliko pokrijejo iz proračuna. Ne pristajamo na rešitev, da bi šlo to na pleča uporabnika,'' pove direktorica Melita Zorec.

Gre za okoli 30 milijonov evrov za vse zavode v Sloveniji. Sicer bodo morali pričeti z varčevanjem, kar sicer počnejo že zdaj. ''Bomo varčevali, kjer še lahko. To pa je na izobraževanju zaposlenih in pri investicijah, zelo bomo pazili tudi pri porabi energentov,'' svari Zorčeva.

Ministrstvo za delo je namreč izračunalo, da se bodo stroški zavodov za maso plač zaradi dviga minimalne plače zvišali za 2,4 odstotka, zavodi pa, da se jim je strošek za maso plač zvišal za 5,17 odstotka. V številkah to pomeni, da bi zavodi morali dvigniti ceno storitve za okoli 30 evrov na mesec, ministrstvo pa jim priznava 18 evrov oziroma 2-odstotni dvig. Trenutna slovenska povprečna cena javnega zavoda za nekoga, ki potrebuje celodnevno oskrbo znaša 1020 evrov na mesec, za pokretnega pa 598 evrov na mesec. 

Na ministrstvu pa odgovarjajo, da po njihovi oceni objavljene podlage za izračun cen storitev omogočajo kritje celotnih stroškov storitve institucionalnega varstva ter da so vse izvajalce pozvali, naj odgovorno pristopijo k določitvi cene.

''Ker smo ugotovili, da dvig ne bo pokril vseh stroškov, smo se z ministrstvom dogovorili, da pripravimo naše izračune in izvedemo usklajevalni sestanek. Do njega je sicer prišlo, ampak na koncu so se odločili, da v uradnem listu objavijo svoje izračune,'' samoiniciativnost ministrstva pojasni Melita Zorec.

Vsako povišanje cen oskrbe najbolj prizadene tiste najranljivejše, medtem ko na zakon o dolgotrajni oskrbi čakamo že dolgih 17 let. ''Ne moremo se zagovarjati na to, da bo to rešilo zakon o dolgotrajni oskrbi. Rešitve je treba iskati zdaj in takoj, s tem da se novelira zdajšnjo zakonodajo. Saj se vendarle pogovarjamo o dostojanstvu starejših'' meni Peter Svetina, varuh človekovih pravic.

Dvorezni meč: dvig minimalne plače hkrati zvišuje življenjske stroške

Zaposlenim na minimalni plači, ki ta mesec dobivajo prvo višjo minimalno plačo, pa grozi, da bodo na drugi strani za storitve morali odšteti več. Zaradi usklajevanja cen s stroški, kot tudi zaradi dviga minimalne plače, se vedno več občin spogleduje s podražitvijo odvoza smeti, vode in celo pogrebnin.

Med prvimi, ki ne skrivajo več, da jim dvig minimalne plače poleg nekaterih drugih stroškov poslovanja, ne znese, so mariborska javna podjetja, kljub temu, da so vsa podjetja imela kar leto dni časa, da se prilagodijo dvigu minimalnih plač. Če bodo mestni svetniki naše druge največje občine v četrtek za, lahko Mariborčani kmalu pričakujejo višje zneske na položnicah Snage, Nigrada, vodovoda, pogrebnega podjetja in tudi višje cene voženj z mestnim avtobusom.

V številkah to pomeni, da bo ena vožnja z avtobusom dražja za kar 25 odstotkov, podražila se bo tudi mesečna dijaška vozovnica, s sedanjih 16 na 18 evrov. ''Podjetja, ki opravljajo storitve varovanja, prevoza denarja in čiščenja z minimalno plačo, so že poslala pogodbe za 27 % dvig cen njihovih storitev. Zaradi dviga minimalne plače se je porušil celoten plačilni sistem,'' pove direktor mariborskega potniškega prometa Bernard Majhenič.

Cena odvoza mešanih komunalnih odpadkov bo višja za 10 odstotkov, za procent nižja bo podražitev vodarine, in sicer se draži za 9 %. Dražja bo tudi omrežnina - za kar 12 odstotkov se bo podražilo odvajanje odpadnih voda. ''V kolikor pogledamo celotno položnico podjetja Nigrad, gre za zvišanje za 1,6 %. V kolikor pa pogledamo samo storitev, ki jo usklajuje podjetje Nigrad za komunalno storitev odvajanja, pa gre za 10,86 % dvig,'' pojasni Dejan Tacer z Nigradove službe za ravnanje z odpadno vodo.

V večini občin javna podjetja trenutno izračune še pripravljajo, po za zdaj dostopnih podatkih pa utegnejo cene komunalnih storitev usklajevati med drugim tudi v Slovenj Gradcu in na Ptuju, v Škofji Loki so jih že.

Dvig minimalne plače na 700 evrov neto in z dodatno obračunanimi vsemi dodatki je bil ukrep, ki ga je politika v parlamentu sprejela brez glasu proti. Namen je bil vsekakor dober, če le ne bo na koncu breme višjih minimalnih plač pristalo na plečih vseh nas, še zlasti pa na plečih prejemnikov miminalne plače, ki naj bi jih bilo po novem kar okoli 90 tisoč.