Podprli Zverov predlog

Državni zbor je po obravnavi novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja novelo podprl. Za novelo je glasovalo 51 poslancev, 19 pa jih je bilo proti.

Šolski minister Milan Zver je glede spremembe v sestavi sveta, ki zmanjšuje število predstavnikov zaposlenih, poudaril, da pri tem ne gre za kršenje strokovne avtonomije učiteljev. S spremembo sestave pa želijo vpeljati čim bolj demokratični princip delovanja sveta.

Novela sicer prinaša še eno ključno novost. V postopku imenovanja ravnatelja bo minister podal le še mnenje pred imenovanjem. O novem ravnatelju pa bo odločal svet zavoda.

Predlogu zakona so nasprotovali v opozicijskih LDS in SD. Poslanec LDS in nekdanji šolski minister Slavko Gaber je poslanske kolege spomnil, da je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije proti temu zbral več kot 20.000 podpisov. LDS je zato vložil dopolnilo, ki predvideva črtanje določbe, ki govori o spremembi, saj so prepričani, da je obstoječa ureditev ustrezna. A dopolnila poslanci niso podprli.

Na drugi strani pa so Socialni demokrati z dopolnilom predlagali, da bi imeli predstavniki ustanovitelja in predstavniki delavcev v svetu po štiri predstavnike in ne tri kot predlaga novela. Novi predlog namreč število zaposlenih opazno zmanjšuje, medtem ko število predstavnikov ustanovitelja in staršev ostaja enako, kar po mnenju SD bistveno vpliva na razmerja v telesu, ki sprejema pomembne strokovne odločitve. Zakon za SD ni sprejemljiv tudi zato, ker mu nasprotuje sindikat, je povedala Majda Potrata (SD). Tudi tega dopolnila poslanci niso podprli.

Temeljni namen novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami je v celoti opredeliti postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Zavod RS za šolstvo je z novelo določen za organizacijsko in vsebinsko vodenje postopkov usmerjanja na prvi stopnji. Postopek usmerjanja na drugi stopnji ostane v pristojnosti ministrstva, pristojnega za šolstvo.

Zakon daje staršem izključno pravico vložiti zahtevo za uvedbo postopka, z izjemo mlajše polnoletne osebe, ki ji je dana možnost, da zahtevo za uvedbo postopka vloži tudi sama zase. V primerih, ko vrtec, šola, zdravstvena ali druga institucija ugotovi, da je potrebna usmeritev, lahko vloži predlog za uvedbo postopka ob predhodni seznanitvi staršev oziroma vlagatelja.

Novela poleg tega odpravlja številčno in po mnenju vlade vsebinsko vprašljivo sestavo komisij prve in druge stopnje, ki jih bodo po novem sestavljali le trije stalni člani, in sicer defektolog, psiholog in zdravnik, v komisiji pa lahko sodeluje tudi vzgojitelj oziroma učitelj, ki izvaja vzgojno-izobraževalno delo z otrokom, predstavnik pristojnega centra za socialno delo pa sodeluje vedno, kadar se usmerja otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

Poslanci LDS so k noveli vložili dopolnilo, s katerim bi v komisiji moral sodelovati tudi vzgojitelj oziroma učitelj. V LDS se namreč zavzemajo za sodelovanje učiteljskega in vzgojiteljskega kadra pri odločanju o usmeritvah otrok s posebnimi potrebami. Večina poslancev je dopolnilo zavrnila.

DZ pa je danes sprejel zakon o davku na dediščine in darila, še zadnjega iz paketa nove davčne zakonodaje, ki bodo začela veljati s 1. januarjem 2007. Prihodnje leto bo tako začelo veljati sedem novih davčnih zakonov: poleg omenjenega še zakon o dohodnini, zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, zakon o davčnem postopku, zakon o davku na dodano vrednost (DDV), zakon o davku na promet nepremičnin ter zakon o davku na vodna plovila.DZ pa je danes sprejel zakon o davku na dediščine in darila, še zadnjega iz paketa nove davčne zakonodaje, ki bodo začela veljati s 1. januarjem 2007. Prihodnje leto bo tako začelo veljati sedem novih davčnih zakonov: poleg omenjenega še zakon o dohodnini, zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, zakon o davčnem postopku, zakon o davku na dodano vrednost (DDV), zakon o davku na promet nepremičnin ter zakon o davku na vodna plovila.

Z novim zakonom o dohodnini se bo število davčnih razredov zmanjšalo s pet na tri, stopnje obdavčitve pa so predvidene v višini 16, 27 in 41 odstotkov. Progresivnost tako še vedno obstaja, vendar pa ne bo več tako visoka kot zdaj, ko so najvišje plače obdavčene s 50 odstotki. Zaradi znižanja davčnih stopenj pri dohodnini bo po napovedih finančnega ministra Andreja Bajuka v letu 2007 prišlo do izpada proračunskih prihodkov v višini 35 milijard tolarjev.