Obravnava otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami: nova ureditev delovanja vzgojnih zavodov

Odbor DZ za izobraževanje je podprl predlog zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami v vzgoji in izobraževanju. Predlog, ki ga mora na plenarni seji obravnavati še DZ, ureja celostno delovanje vzgojnih zavodov in način njihovega dela, na odboru pa je bil deležen soglasne podpore.

Vzgojni zavodi po novem strokovni centri, katerih delo usmerjeno na tri področja 

Kot je povedala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, gre pri predlogu za povsem nov zakon, ki bo na novo sistematično uredil delovanje vzgojnih zavodov. Ti bodo po novem delovali kot strokovni centri, katerih delo bo usmerjeno na tri področja, v zagotavljanje preventivne pomoči otrokom, ki so vključeni v redne vrtce in šole, izvajanje različnih oblik in metod dela z otroki in mladostniki, ki so že nameščeni v vzgojnih zavodih, in v nudenje podpore po odpustu domov.

Nov zakon je bil po besedah ministrice potreben, ker je trenutna ureditev otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami zastarela, pa tudi neusklajena in nedorečena. "Otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami so ena od najbolj ranljivih skupin, zato jim je treba nameniti posebno pozornost in obravnavo," je dejala.

Zakon je po besedah Kustečeve potreben tudi zaradi številnih opozoril varuha človekovih pravic, ki je v zadnjih letih večkrat opozarjal, da je treba v vzgojnih zavodih zagotoviti bolj optimalne pogoje za razvoj otrok in mladostnikov, ki bivajo v njih, kot tudi, da je treba pravno urediti ukrepe, ki jih pri obravnavi otrok in mladostnikov uporabljajo zavodi. Ministrica verjame, da zakon pri tem odgovarja na ključna vprašanja.

V devetih zavodih trenutno okoli 400 otrok in mladostnikov, tja se jih namešča na podlagi odločb sodišča 

Zakon med drugim ureja delovanje devetih zavodov. Vanje otroke in mladostnike nameščajo na podlagi odločb sodišč na podlagi družinskega ali kazenskega zakonika, pri namestitvi pa ima aktivno vlogo center za socialno delo.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje Damirja Orehovca v devetih zavodih trenutno biva okoli 400 otrok in mladostnikov. Ti v nekaterih zavodih bivajo in se izobražujejo, v nekaterih pa samo bivajo, medtem ko se izobražujejo v matičnih šolah. Tudi zato je po njegovih besedah vse težko poenotiti v zakonu, zato bo treba določene stvari urediti še s podzakonskimi akti in pravili samih zavodov.

V razpravi so poslanci zakon soglasno pozdravili. "Končno nek predlog, ki ne deli politike in ne stroke," je dejal Samo Bevk (SD). "Gre za enega od predlogov zakonov, ki nas povezujejo in ne razdružujejo," je prepričana tudi Mateja Udovč (SMC).

Po mnenju Branislava Rajića (SMC) je skrajni čas, da je predlog prišel v državni zbor. "Veliko otrok in mladostnikov namreč potrebuje ustrezno pomoč, ki jim jo okolje ne more dati, ker za to ni usposobljeno," je navedel kot razlog, zakaj je zakon treba podpreti.

Željko Cigler (Levica) je predlog pozdravil, pogreša pa v njem več podatkov o področju, ki ga ureja, kot na primer, kakšne so zmogljivosti vzgojnih zavodov, koliko otrok ne dobi ustrezne potrebne pomoči in podobno. "Potem bi se lažje odločali," je dejal.