Slovenija

Podprli Ilešiča, Brezigarjevo in Šturma

Ljubljana, 18. 03. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Parlamentarna komisija je podprla kandidature predstavnikov Slovenije za položaje v evropskih pravosodnih organih.

Potrdili tudi Barbaro Brezigar: Maks Lavrinc (LDS) ji je očital ravnanje v primeru afere Depala vas
Potrdili tudi Barbaro Brezigar: Maks Lavrinc (LDS) ji je očital ravnanje v primeru afere Depala vas FOTO: POP TV

Člani komisije so največ časa porabili za razpravo o kandidaturi Marka Ilešiča in Barbare Brezigar. Franca Pukšiča (SDS) je namreč zanimalo, kakšne so prednosti Marka Ilešiča v primerjavi s Petrom Jambrekom in Boštjanom M. Zupančičem, ki sta prav tako kandidirala za mesto sodnika Sodišča Evropskih skupnosti. Kot je pojasnil Matjaž Nahtigal iz urada predsednika republike, so vsi trije kandidati vrhunski pravni strokovnjaki, ki so dobili pozitivno mnenje vlade, strokovne podpore sodnega sveta pa je bil deležen le Ilešič. Ob tem pa so Pukšiča zanimali tudi strokovni kriteriji, ki so vodili sodni svet k njegovi odločitvi. Po mnenju Toneta Partljiča (LDS) so vprašanja o kriterijih legitimna, vendar je po njegovem mnenju nenavadno, da bi odločitve sodnega sveta razlagal predstavnik predsednika republike. Po daljši razpravi pa so člani odbora z 12 glasovi za in štirimi proti podprli Ilešičevo kandidaturo za kandidata Slovenije za sodnika Sodišča Evropskih skupnosti.

Daljše razprave je bil deležen tudi predlog predsednika republike Drnovška, da se za nacionalno predstavnico v Eurojustu predlaga vrhovno državno tožilko Barbaro Brezigar. Maksimiljan Lavrinc (LDS) ji je namreč očital nestrokovnost ter opozoril na njeno ravnanje v primeru Depala vas in orožarski aferi in izpostavil tudi to, da je bil zoper njo uveden strokovni nadzor. V bran Brezigarjevi se je postavil Jerovšek, ki je med drugim opozoril, da je Brezigarjeva edina tožilka za nacionalno predstavnico v Eurojust, ki je uspela primer korupcije pripeljati do konca. Sicer pa je bila Brezigarjeva deležna 15 glasov članov komisije, njenemu imenovanju pa je nasprotoval le Lavrinc. Brez kakšne večje polemike pa je bil podpore deležen Lovro Šturm za mesto ad hoc sodnika za varstvo osebnih podatkov v skupnem nadzornem telesu EU.

Državni zbor bo o predlaganih kandidatih odločal na tajnem glasovanju, za njihovo imenovanje pa je potrebna absolutna večina poslank in poslancev, torej 46.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.