Komisija za evropske zadeve (KEZ) je Cviklovo predstavitev pogledov in stališč na zaslišanju za ustrezno ocenila s pet glasovi za in dvema proti, Odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) pa s 14 glasovi za in dvema proti. V glasovanju KEZ Cvikla nista podprla dva poslanca - Lojze Peterle (NSi) in Jože Tanko (SDS) -, v glasovanju OZP pa poleg Peterleta podpore Cviklu ni namenil Miha Brejc (SDS). Podpora Cviklu kot kandidatu za ministra za evropske zadeve pomeni, da naj bi poslanci o tem predlogu, glasovali že na aprilskem plenarnem zasedanju. Minister Janez Poročnik, ki naj bi ga Cvikel nadomestil, s 1. majem letos odhaja v Bruselj.
V središče svoje predstavitve je Cvikl postavil vizijo Slovenije kot najbolj učinkovite gospodarske regije v Evropi. Predpogoji za uresničitev vizije obstajajo, saj je po mnenju Cvikla Slovenija na stičišču ključnih regionalnih povezav ter poseduje potreben človeški kapital in znanja. Treba pa je, je ob tem dodal, ustvariti dodatne pogoje in sicer predvsem s primerno gospodarsko politiko, ki bo zagotovila dolgoročno vzdržno rast ter z utrjevanjem učinkovitega državnega aparata. Te cilje lahko Slovenija prepozna v lizbonski strategiji Evropske unije, ki spodbuja evropsko konkurenčnost s pospešenim vlaganjem v znanja in spodbujanjem strukturnih reform, je med drugim povedal Cvikl.
Glede samih nalog službe vlade za evropske zadeve (SVEZ) je ministrski kandidat izpostavil vlogo SVEZ kot usklajevalca in sooblikovalca stališč in programov, ki bodo pripomogle k uresničevanju vizije slovenske pozicije v EU. Predvsem je Cvikl izpostavil horizontalno koordinacijsko vlogo SVEZ kot povezovalca dela resornih ministrstev za učinkovit nastop Slovenije znotraj EU. Poleg tekočih dejavnosti, ki bodo v primeru SVEZ vedno na področju nadzorovanja usklajevanja pravnega reda z evropskim ter v koordinaciji evropskih zadev, je Cvikl kot dodatne naloge po vstopu Slovenije v EU med drugim omenil tudi sodelovanje pri dejavnostih v zvezi z institucionalno reformo EU ter nudenje tehnične pomoči v približevanju EU državam jugovzhodne in vzhodne Evrope.
Dela se namerava, če bo potrjen kot minister, Cvikl lotiti s preizkušeno ekipo SVEZ, v katero, kot pravi, ne namerava bistveno posegati, saj se je v dosedanjem delu izkazala za odlično. Skratka, kot potencialni minister namerava Cvikl nadaljevati zastavljeno delo na ključnih programih vlade na področju evropskih zadev in tako uresničevati zastavljene prioritete Slovenije. Odgovornost na tem področju je velika, saj so pričakovanja visoka, delo na področju EU pa zahtevno. Prepričan pa sem, da sta minister za evropske zadeve in SVEZ potrebni instituciji vlade - navsezadnje se takšen trend izkazuje tako v starih kot novih članicah EU, je tudi dejal.
Cvikl je trenutno zaposlen v NLB kot direktor Centra za finančno upravljanje. V svoji dosedanji karieri je med drugim delal v projektih Svetovne banke, pred časom je bil državni sekretar na ministrstvu za finance, januarja letos pa kandidat za šefa računskega sodišča, pri čemer je DZ njegovo imenovanje zavrnil.
Lahovnik pred odborom za gospodarstvo
Članom odbora državnega zbora za gospodarstvo pa se je predstavil Matej Lahovnik, kandidat za novega ministra za gospodarstvo. Odbor je Lahovnikovo predstavitev pogledov in stališč ocenil kot ustrezno z devetimi glasovi za in tremi proti. Proti Lahovniku so glasovali trije opozicijski poslanci, in sicer Andrej Bajuk (NSi), Jožef Jerovšek (SDS) in Franc Sušnik (SDS). Lahovnik bo, če ga bo predvidoma še ta mesec potrdil državni zbor, tako nasledil aktualno ministrico za gospodarstvo Teo Petrin, ki odhaja na novo delovno mesto, predvidoma za veleposlanico v Haag.
Če ga bodo poslanci podprli, bo Lahovnik s svojimi 32 leti postal najmlajši član slovenske vlade. Lahovnik je leta 2000 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani doktoriral z nalogo Strateški dejavniki priključitev podjetij v državah v tranziciji. Zaposlen je na katedri za management in organizacijo na ljubljanski ekonomski fakulteti kot docent za področje managementa. Kot gostujoči raziskovalec se je izpopolnjeval na Indiana University - Kelley School of Business. Sodeloval je pri številnih znanstveno-raziskovalnih projektih in je avtor ali soavtor številnih prispevkov s področja strateškega managementa, objavljenih v znanstveno-raziskovalnih revijah in konferencah ter soavtor dveh znanstvenih monografij. V zadnjem obdobju se je ukvarjal predvsem s problematiko strateškega managementa in prevzemov podjetij.
