Če bi bile volitve prejšnjo nedeljo, bi dobili popolnoma novo koalicijo, ugotavlja anketa Vox populi, ki jo za časnika Dnevnik in Večer izvaja agencija Ninamedia. 49 mandatov bi osvojile stranke iz opozicijske koalicije KUL – SD, LMŠ, Levica in SAB – iz vladajoče koalicije bi SDS in NSi zbrali 39 mandatov.
NSi bi lahko zbral okoli 10 poslanskih mest, tri več, kot jih ima sedaj, SDS pa bi na podlagi opredeljenih volivcev lahko računala na okoli 30-odstotno podporo oziroma okoli 29 mest, kar bi bilo bolje kot leta 2018. SD bi prejel 19 poslanskih mest, LMŠ 14, Levica 11, SAB pa pet.
Po zadnjih podatkih bi, če bi bile volitve v nedeljo, največ vprašanih volilo stranko SDS (19,1 odstotka), kar je en odstotek več kot pri zadnjem merjenju. Glede na majske rezultate bi SD volilo en odstotek manj vprašanih, tokrat 12,1 odstotka. Sledi ji LMŠ z 8,8 odstotka (maja 8,2 odstotka), nižjo podporo ima tudi Levica, tokrat 6,0 odstotka za razliko od maja, ko je uživala 7,3-odstotno podporo. Naslednja je NSi s 6,5-odstotno podporo (maja 7,3-odstotno), za 0,2 odstotka manjšo podporo ima SAB, ki je tokrat dosegla rezultat 3,4 odstotka. Stranko SLS bi volilo 2,3 odstotka anketirancev (maja 1,9 odstotka), SNS 1,1 odstotka vprašanih (maja 1 odstotek). DeSUS bi volilo 0,4 odstotka več anketirancev, in sicer 0,9 odstotka, SMC pa 0,6 odstotka.
Tokrat je delež neopredeljenih volivcev nekoliko manjši kot maja, toda še vedno predstavlja skoraj tretjino vseh anketirancev. 30,5 odstotka jih je tako odgovorilo, da ne vedo, koga bi volili, volitev pa se ne bi udeležilo več vprašanih kot maja. Da ne bi volili, je tokrat odgovorilo 6,9 odstotka vprašanih, prejšnji mesec pa 4,4 odstotka.
Podpora vlade spet nizka
V tokratni javnomnenjski raziskavi je vlada spet zabeležila nizko podporo. Resda je ta glede na mesec maj nekoliko zrasla, ampak še vedno 66,1 odstotka vprašanih delo vlade ocenjuje kot neuspešno (maja 70 odstotkov). Da vlada deluje uspešno, meni 29,8 odstotka anketirancev (maja 26,1 odstotka).
Na vrhu lestvice priljubljenosti slovenskih politikov še naprej ostaja evropska poslanka in nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak, sledi ji predsednik republike Borut Pahor. Na tretje mesto pa se je povzpel predsednik DZ Igor Zorčič.
Na četrtem mestu je predsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon, sledijo evropski poslanec Milan Brglez, ljubljanski župan Zoran Janković, poslanec SD Dejan Židan, predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin in minister za zunanje zadeve Anže Logar. Prvo deseterico najbolj priljubljenih politikov zaključuje predsednik LMŠ Marjan Šarec.
Na zadnji mesti sta se uvrstila poslanca Levice, Violeta Tomić in Miha Kordiš, ki zapuščata družbo 22 najbolj priljubljenih politikov. Naslednji mesec ju bosta zamenjala predsednik SNS, Zmago Jelinčič Plemeniti, ter predsednik SDS in vlade, Janez Janša.
KOMENTARJI (347)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.