Šmartno pri Litiji – nova občina
Če bo obveljala izražena volja državljanov, bomo pred jesenskimi lokalnimi volitvami dobili še eno novo občino, in sicer Šmartno pri Litiji. Trenutno je v Sloveniji 192 občin. Na posvetovalnem referendumu je ustanovitev nove občine, ki naj bi nastala z izločitvijo iz sedanje občine Litija, po neuradnih podatkih volilnih komisij podprlo 1890 oziroma 64,5 odstotka volivcev. Proti je glasovalo 1023 oziroma 34,9 odstotka. Po neuradnih podatkih je bila volilna udeležba na tem območju 74,9-odstotna, na volišča se je odpravilo 2928 volivcev od skupno 3908, kolikor jih je na tem referendumskem območju.
O ustanovitvi občine Šmartno pri Litiji so se sicer volivci odločali trikrat, poleg tokratnega so referendum izvedli še leta 1994 in 1998, ko predlog med tamkajšnjimi volivci ni dobil zadostne podpore. Leta 1994 je ustanovitvi občine Šmartno nasprotovalo 60 odstotka volivcev, leta 1998 pa dobra polovica tamkajšnjega volilnega telesa. Nova občina naj bi bila ustanovljena na območju več kot 50 naselij in obsegala območje osmih krajevnih skupnosti ter imela več kot z zakonom zahtevanih 5000 prebivalcev. Nova občina bi po prepričanju predlagateljev predstavljala zaokroženo geografsko, demografsko in gospodarsko celoto.
Glasovanje na preostalih šestih referendumih
Za izločitev dela občine in priključitev k sosednji občini so se volivci po neuradnih izidih občinskih volilnih komisij večinsko opredelili na šestih referendumskih območjih v Hrastju, Lancovi vasi, Sv. Lenartu, v kranjski mestni občini, škofjeloški občini in občini Hajdina. Posvetovalnega referenduma se je na vseh sedmih referendumskih območjih udeležilo nekaj manj kot 20 odstotkov volilnih upravičencev (glasovalo je skoraj 13.000 od skupno 66.079 volivcev), za preoblikovanje jih je bilo nekaj več kot 81 odstotkov, proti pa 17,1 odstotka.
Referendumsko opredeljevanje o izločitvi treh naselij: Hrastja iz občine Šenčur, Sv. Lenarta iz občine Železniki ter Lancove vasi iz občine Videm ter njihovi priključitvi k sosednjim občinam Kranj, Škofja Loka in Hajdina je po odločitvi državnega zbora potekalo še na šestih referendumskih območjih.
V Sv. Lenartu, Lancovi vasi in Hrastju, kjer se že več let prizadevajo za priključitev k sosednjim občinam, je takšen predlog podprla večina volivcev. V Sv. Lenartu je za priključitev škofjeloški občini ter izločitvi iz občine Železniki, kjer so bili dosedaj, glasovalo vseh 16 volivcev. V Lancovi vasi je za priključitev k občini Hajdina ter izločitev iz občine Videm glasovalo 27 volivcev, proti pa je bil le eden. V Hrastju je za priključitev h kranjski mestni občini in izločitev iz šenčurske občine glasovalo 443 (oz. 71,7 odstotka), proti je bilo 170 volivcev (27,5 odstotka), svoj glas pa je oddalo 618 (78 odstotkov) od skupno 792 volilnih upravičencev na tem referendumskem območju.
Po zakonu so se morali do omenjenih predlogov opredeliti še volivci v občinah, kamor se omenjena naselja želijo priključiti. Tudi v slednjih so sledili volji krajanov ter ob nekoliko skromnejši volilni udeležbi podprli morebitno "širitev" sedanjih občinskih meja. Tako je v Škofji Loki za priključitev Sv. Lenarta glasovalo 93,1 odstotka volivcev oz. 1827 od 1963 volilnih upravičencev, kolikor jih je oddalo svoj glas. Sicer ima v škofjeloški občini volilno pravico približno 17.000 volivcev, volilna udeležba pa je bila 11,5-odstotna. Tudi v kranjski občini jih je bilo približno 85 odstotkov (nekaj več kot 5500 od 6525, kolikor jih je odšlo na volišča) za priključitev skoraj "ob-kranjskega" naselja Hrastje. Na volišča je sicer odšlo 15,8 odstotka volivcev od skupno približno 41.200 v tej občini. Prav tako so se s priključitvijo Lancove vasi strinjali v občini Hajdina. Tam je glasovnice oddalo 921 volivcev (oz. 29,6 odstotka) od skupno 3107 v tej občini, za pa je glasovalo kar 94,6 odstotka volivcev.
Po referendumu zakonodajni postopek
Z referendumom se je sklenil predhodni postopek preoblikovanja sedanje občinske mreže, tako da bo sedaj lahko stekel zakonodajni postopek. O spremembah, o katerih so odločali volivci, bo zadnjo besedo imel DZ. Izid referenduma poslank in poslancev pri odločanju ne zavezuje, vendar pa mora biti postopek za preoblikovanje občinske mreže končan pol leta pred lokalnimi volitvami.
DZ je sicer letošnjega februarja izmed približno 50 pravočasno in pravilno vloženih predlogov za nove občine in preoblikovanje občin podprl le tistega za ustanovitev nove občine Šmartno pri Litiji ter omenjene spremembe meja občin, do katerih so se na referendumu opredeljevali volivci.
Morebitne ugovore zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora bo mogoče vložiti do polnoči do srede, 10. aprila. Na uradno razglasitev referendumskega izida (torej uradno poročilo RVK) pa bo treba počakati do četrtka. Sicer bo vsaka od občinskih volilnih komisij v ponedeljek, 8. aprila, po 12. uri preštela še glasovnice, ki so morebiti prispele po pošti, ter nato še ugotovila izid glasovanja za celotno referendumsko območje. Referendum naj bi po začetnih ocenah Republiške volilne komisije (RVK) državo stal 25 milijonov tolarjev.
