V zadnjih štirinajstih dneh je podpora vstopu v Nato po podatkih raziskave Gral Iteo zrasla za 7 odstotnih točk, tako da bi za vstop v Nato zdaj glasovalo 51,5 odstotka vprašanih, proti slabih 35, okrog 14 odstotkov pa je še neopredeljenih. Tudi po raziskavi Dela Stik se zdaj z vstopom v Nato strinja skoraj 51 odstotkov vprašanih, skoraj 18 odstotkov pa je neopredeljenih.
Politični komentator in publicist Vlado Miheljak meni, da je bil ta premik "nekako pričakovan, ker je bila v tem času, v zadnjih desetih dneh, izredno aktivna udeležba tujih politikov, ki niso obremenjeni s temi domačimi vprašanji zaupanja in nezaupanja pri agitaciji za Nato. Seveda je to proizvedlo določene učinke."
Za 9 odstotkov se je od prejšnje raziskave podjetja Gral Iteo zvišala tudi podpora vstopu v EU in je zdaj 82,2 odstotna, desetina jih je proti, skoraj 8 odstotkov pa je še neopredeljenih. Zelo podoben rezultat kaže tudi raziskava Dela Stik.
Rudi Tavčar z Gral Iteo meni, "da bližje ko je ta čas, bolj se ljudje za to zanimajo, več informacij zbirajo in tako se seveda tudi lažje odločajo."
Še bolj pa se je povečalo število tistih, ki Združenih držav pri prizadevanju za vojaško posredovanje v Iraku ne podpirajo. Takih je kar 73 odstotkov.
"Drug pomemben moment, ki lahko zavira podporo vstopu v Nato pa je vojna v Iraku, ki se prolongira, se nekako odmika, je precejšen razcep med tem evropskim delom držav, ki so v Natu in med Ameriko. Ljudje v tem trenutku še ne ali pa sploh ne bodo ocenjevali kot obremenjujoče dejstvo," še dodaja Miheljak.
Če pa bi v času do referenduma do akcij v Iraku vendarle prišlo, bi to po mnenju poznavalcev lahko vplivalo tudi na referendumski izid pri nas.
Zanimivo pri tem pa je, da je podpora vstopu v Nato v zadnjem času opazno narasla pri tistih z nekoliko nižjimi dohodki, podora vstopu v EU pa je padla pri prebivalcih manjših krajev na podeželju.
