Če bi bil referendum o vstopu Slovenije v Nato to nedeljo, bi za vstop glasovalo 39,6 (prejšnji mesec 43,6) odstotka vprašanih, proti pa bi jih bilo 38,2 (35,8) odstotka. Za vstop v EU bi na referendumu glasovalo 55,4 (maja 55,1) odstotka vprašanih, proti pa bi glasovalo 26,8 odstotka (prejšnji mesec 25,9).
Namen vlade v naslednjih mesecih do pričakovanega vabila za vstop v Nato v Pragi je priti do tako prepričljive številke, ki bi kazala resno odločenost za vstop, je na predstavitvi rezultatov povedala direktorica urada vlade za informiranje Alja Brglez.
Referenduma o vstopu v Nato bi se udeležilo nekaj manj kot 78 odstotkov vprašanih, referenduma o vstopu v EU pa bi se udeležilo 80,6 odstotka vprašanih. Neopredeljenih glede odločitve o vstopu v Nato je dobrih 22 odstotkov, glede vstopa v EU pa 17,7 odstotka. Slabih 49 odstotkov anketiranih tudi meni, da bi Sloveniji vstop v EU koristil, dobrih 27 odstotkov pa jih meni, da ji vstop ne bi koristil. Podpora vstopu v EU je izrazita med mlajšimi, višje izobraženimi in urbano populacijo, medtem ko so kmetje do vstopa nekoliko bolj zadržani.
Podpora vstopu v Nato se po besedah raziskovalca Sama Uhana zmanjšuje med nižje izobraženimi, zvišuje pa med srednje in visoko izobraženimi. Prav tako se zmanjšuje med mlajšimi, medtem ko se med srednjo in starejšo populacijo zvišuje.
Zanimivo je tudi, da smo Slovenci prepričani v to, da imamo veliko boljši življenjski standard kot denimo Hrvati. Pri oceni odnosov med Slovenijo in sosednjimi državami pa so najslabše ocenjeni odnosi s Hravško. V povprečju od 1 do pet so odnosi s Hrvaško ocenjeni z 2, odnosi z Italijo so dobili oceno 3, z Avstrijo nekaj več kot tri, Madžarska pa je dobil oceno tri in pol.