Sindikati so točno opoldne v državni zbor prinesli 45.000 podpisov volivcev z zahtevo za razpis referenduma o pokojninski reformi. Zbrali so jih 5000 več, kot je potrebno, kar po njihovem mnenju kaže na veliko nasprotovanje spremembam, ki jih predlaga vlada. Vodilnih sindikalistov ni bilo na predajo.
Trije referendumi na isti dan
Poslanke in poslanci pa so zvečer z 31 glasovi za in štirimi proti potrdili sklep matičnega odbora, naj bo referendum o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih 5. junija, hkrati z referendumoma o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter o pokojninski reformi. Referendumska kampanja se bo začela 23. aprila.
Premier Borut Pahor je dejal, da bo vlada v svoji kampanji kot ključno izpostavila pokojninsko reformo, z arhivi pa se ne bo ukvarjala.
"Socialna država v roke državljanom"
Razvoj dogodkov je po seji vlade komentiral minister za delo Ivan Svetlik. "Državni zbor bo dal socialno državo v roke državljanom," je dejal. "V tem ne bi bilo nič narobe, če bi si vsi, ki smo udeleženi v tem procesu, prizadevali, da tisto, kar prinaša nov pokojninski zakon, državljanom v tej luči tudi pokažejo," je dodal.
Novi zakon bi po njegovih besedah ustavil padanje pokojnin, ki je stalnica od leta 2001, ko je bil sprejet zakon, na katerega so sindikati pristali. Nov zakon bi to ustavil, izračuni pa kažejo, da bi pokojnine postopoma celo naraščale, je poudaril. Postregel je tudi s primerjavo med novim in starim zakonom: prejemniki pokojnine z minimalno plačo bi po novem letno dobili 186 evrov več, tisti s povprečno 366 evrov, tisti z dvakratno povprečno plačo pa 455 evrov več.
Dodal je tudi, da nasprotniki pozabljajo na "mehki prehod“, kar se tiče daljšanja delovne dobe. Moški bi se lahko po sprejemu pokojninske reforme upokojil pri 58 letih starosti in 41 letih delovne dobe, ženska pa pri 55 letih starosti in 38 letih življenjske dobe. Nato bi se vsako leto pokojninska doba podaljšala za štiri mesece, tako da bi se po prehodnem obdobju (okoli leta 2020) moški lahko upokojili pri 60, ženske pa pri 58 letih, zahtevana delovna doba pa bi bila 43 oziroma 41 let.
"Če zakon ne bo potrjen, bo to pomenilo poslabšanje finančnega položaja države, kar bo imelo nujno za posledice intervencije v smislu dodatnega varčevanja, kar je izvedljivo le, če dodatno posežemo na področje pokojnin, plač javnih uslužbencev in socialnih transferjev,“ je še zagrozil Svetlik.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.