Zakaj zbiranje podpisov? 'Pacient me oklofuta in zbrca in je še vedno nedotakljiv'

Ob predaji podpisov so spregovorili tudi pobudniki za spremembo kazenske zakonodaje, med prvimi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović, ki je dejala, da je to le "kamenček k urejanju razmer v zdravstvu". Kot je dodala, si želi, da bi taka sprememba nekoliko zmanjšala nasilno ravnanje v zdravstvu in ljudem dala mirno obravnavo.

Vodja delovne skupine kampanje Ne dopuščajmo nasilja Nena Kopčavar Guček je uvodoma poudarila, da je nasilje v zdravstvu velika težava. Podatki Fakultete za varnostne vede iz leta 2019 namreč kažejo, da je telesnemu nasilju izpostavljenih približno 41 odstotkov zdravstvenih delavcev, psihičnemu nasilju pa 89 odstotkov. "Veseli smo, da so državljani prepoznali pomen in tehtnost našega predloga, ki pomeni, da bomo omogočili varno okolje za obravnavo pacientov," je poudarila. Seveda je razumljivo, da pride do nezadovoljstva, ampak "nasilje nima prostora niti v naših domovih niti na naših delovnih mestih."

Največkrat pa se v prvi bojni črti znajdejo prav medicinske sestre in babice, je bila jasna predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman. "To dejanje je zagotovo dokaz, da s skupnimi močmi lahko vsi zdravstveni delavci sooblikujemo bolj prijazno družbo in veseli me, da smo skupaj zbrali vse te podpise," je dejala.

Zbiranju podpisov so se pridružili tudi v Lekarniški zbornici Slovenije, je dodala predsednica Darja Potočnik Benčič in se zahvalila vsem, ki so prispevali podpise.

Travmatolog in predavatelj o preprečevanju nasilja Aleš Fischinger je pozdravil zbiranje podpisov in poudaril, da nasilje ne bi smelo biti dopustno niti doma niti v službi. "Nasilje nad ljudmi, ki opravljajo svojo službo in se niti ne morejo umakniti, kot so denimo zdravstveni delavci, pa je zavržno," je pojasnil. Izpostavil je, da je nasilje nad ljudmi, ki opravljajo svojo službo in se ne morejo umakniti na varno, zavržno dejanje, ki mora biti tudi v Sloveniji sankcionirano podobno, kot je trenutno v Nemčiji, Angliji, Makedoniji in na Hrvaškem.

Nasilja v zdravstvu je namreč vedno več, velikokrat pa se zgodi, da za to nasilje ne odgovarja nihče. Kopčavar Gučekova je poudarila, da jo lahko pacient oklofuta, zbrca, pljune in spotakne in je še vedno nedotakljiv. "Lahko ga preganjam sama, s svojim odvetnikom in na svoje stroške. Ko pa mi pacient vzame življenje, mi zlomi eno bistvenih kosti ali ogrozi moje življenje, potem to šele prevzame tožilstvo," je dejala. In zato je tako pomembno, da se kazenski zakonik spremeni, saj bi vsem zdravstvenim delavcem zagotovil večje kazenskopravno varstvo, ko bi bile žrtve napada ali groženj. 

Vložitev zakona z zbranimi podpisi je sklepno dejanje kampanje Ne! nasilju v zdravstvu, predlagatelji pa se zavzemajo za to, da bi zdravstvenim delavcem zagotovili večje kazenskopravno varstvo. Kar 89 odstotkov zdravstvenih delavcev je bilo že žrtev verbalnega nasilja na delovnem mestu, 41 odstotkov pa tudi fizičnega nasilja.