Sporazum, ki že od samega začetka pogajanj razburja del slovenske javnosti, vsebinsko pravzaprav ne prinaša nič novega, saj bo z njim na mednarodni ravni zgolj formaliziran že obstoječi položaj večinske cerkve na Slovenskem. Kot je po današnji novinarski konferenci poudaril minister Rupel, so diplomatski odnosi z Vatikanom zelo dobri. "Sveti sedež je bil eden prvih, ki je priznal našo državo in s tem pospešil mednarodno uveljavitev Slovenije," dodaja Rupel. Prav tako je izrazil upanje, da bo dokument, ki bo zdaj šel tudi v presojo na ustavno sodišče, kjer vlada "ne pričakuje posebnih zapletov", čimprej ratificiran v DZ. Ima pa sporazum veliko nasprotnikov, oporekajo mu predvsem nekateri pravni strokovnjaki in Združena lista.
Nadškof Tauran je poudaril, da gre za sodoben sporazum o ureditvi pravnega položaja katoliške cerkve v državi, Sveti sedež pa ne pričakuje privilegijev ali prevlade v družbi. "Sveti sedež ne išče privilegijev in si ne želi prevladujočega statusa. Želimo si le zagotoviti osnovne pravice verske svobode," pojasnjuje nadškof Tauran.
Sveti sedež pa si želi še novih sporazumov, predvsem o pastoralni dejavnosti v vojski in policiji ter o gmotnem položaju cerkve. "S posebnimi sporazumi bi lahko uredili vprašanje ureditve duhovne oskrbe v oboroženih silah in policiji ter ohranitve cerkvene kulturne dediščine," pojasnjuje nadškof Tauran.
Sporazum je tako v Vatikanu že stopil v veljavo, v Sloveniji pa ga mora ratificirati še državni zbor. Da bi vlada odpravila kakršnokoli senco dvoma, se je odločila, da bo sporazum vzporedno s postopkom ratifikacije v DZ predložila tudi v presojo ustavnemu sodišču.
Sporazum ni povod za strahove, ampak za neko normalno sožitje v splošno dobro vseh ljudi," je o predlagani presoji ustavnosti sporazuma dejal tiskovni predstavnik slovenske škofovske konference Janez Grilj.
Vatikan zadovoljen s podpisom
V Vatikanu so s podpisom sporazuma zadovoljni, ocenjujejo pa, da gre za zelo načelen dokument, ki ne ureja izrecno nekaterih odprtih vprašanj, kot so odnosi med državo in cerkvijo na področju šolstva in kulture. Kot trdijo sporazum ne prinaša novih rešitev na področju kulturnega sodelovanja, kot je na primer varstvo kulturne dediščine v cerkvah, niti na področju šolstva in duhovne oskrbe v vojski in policiji, kar v praksi že deluje, ni pa mednarodnopravno urejeno. Nekatere države, med njimi tudi Hrvaška, imajo ta vprašanja rešena s posebnimi sporazumi s Svetim sedežem. Vendar v Vatikanu menijo, da ta trenutek ne bi bilo vmesno govoriti že o novih sporazumih s Slovenijo.
Predstavniki Svetega sedeža upajo, da bo sporazum čimprej ratificiran v parlamentu in potrjen na ustavnem sodišču.
