Podpis za predsedniškega kandidata

Volivke in volivci bodo imeli od ponedeljka, ko začnejo teči roki za volilna opravila za oktobrske predsedniške volitve, priložnost izraziti podporo posameznim kandidatom, in sicer s podpisom posebnih obrazcev na upravnih enotah. Večina predsedniških kandidatov je namreč napovedala, da se bo v bitko za predsedniški stolček podala s podporo volivcev, svoje kandidature pa morajo, skupaj s 5000 podpisi, vložiti najpozneje 26. septembra. To velja tudi za strankarske kandidate, ki pa morajo svoje kandidature podpreti s tremi podpisi poslancev ali 3000 podpisi volivcev.

Med dvanajstimi doslej napovedanimi kandidati jih bo namreč kar osem kandidiralo s podporo volivk in volivcev. Ti lahko od ponedeljka na upravnih enotah, ki vodijo evidenco volilne pravice, ne glede na kraj stalnega prebivališča oddajajo svoje podpise za posamezne kandidate. Vsak volivec lahko da podporo s svojim podpisom le enkrat. Ko bodo posamezni kandidati zbrali potrebnih 5000 podpisov podpore, morajo kandidaturo do 26. septembra vložiti na Državno volilno komisijo.

Predsedniški kandidati

Kandidaturo s podporo volivk in volivcev so doslej napovedali evropski poslanec Lojze Peterle, ki ga ob tem podpira trojček pomladnih strank SDS, NSi in SLS, nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari (podpora LDS), nekdanji slovenski veleposlanik pri ZN Danilo Türk (podpora SD, DeSUS in Zares), samostojni kulturni delavec Artur Štern, podjetnika Marjan Beranič in Jože Andrejaš, upokojenec Pavel Premrl ter študent Matej Sedmak.

V bitki za predsedniški stolček se bodo pomerili tudi trije strankarski kandidati. Predsednik SNS Zmago Jelinčič bo kandidiral s podporo treh poslancev nacionalne stranke, predsednika zunajparlamentarnih strank Darko Krajnc (Stranka mladih Slovenije) in Monika Piberl (Glas žensk Slovenije) pa bosta za vložitev kandidature potrebovala 3000 podpisov volivk in volivcev. Tudi predsednica YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa Elena Pečarič bo morala zbrati 3000 podpisov, ki jih bodo pomagali zbrati zunajparlamentarna stranka Akacije.

Rok za oddajo kandidatur je 26. september

Skrajni rok za vložitev kandidatur je torej 26. september. Kandidati morajo ob tem Državni volilni komisiji priložiti pisno soglasje in podpise podpore na predpisanih obrazcih. Volilna komisija nato preizkusi zakonitost vloženih kandidatur, s čimer bodo predsedniški kandidati postali tudi uradni kandidati. Ti lahko svoje soglasje še vedno umaknejo, in sicer najpozneje do 1. oktobra. Volilna komisija bo nato določila seznam kandidatur za predsednika republike z imeni kandidatov in imeni predlagateljev, seznam kandidatur pa objavila najpozneje 6. oktobra.

Kandidati bodo po novem hkrati z vložitvijo kandidatur dolžni sporočiti tudi ime organizatorja volilne kampanje. Organizatorji kampanje, ki bodo morali sami skrbeti za njeno zakonitost, mora najpozneje do 6. septembra odpreti poseben transakcijski račun, na katerem mora zbrati vsa sredstva, namenjena za financiranje kampanje. Ta račun je organizator dolžan zapreti najpozneje v štirih mesecih.

Volilna kampanja bo tokrat prvič potekala po novih pravilih

Volilna kampanja, ki se bo začela 21. septembra, bo namreč tokrat prvič potekala po novih pravilih, saj je maja začel veljati zakon o volilni in referendumski kampanji. Za volilno kampanjo se sicer štejejo zlasti propaganda v večjih medijih, plakatiranje in javni shodi. Volilne kampanje ni dovoljeno financirati s proračunskimi sredstvi ter s sredstvi gospodarskih družb, v katerih ima država več kot 25-odstotni delež.

Stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike pa ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Organizatorji volilne kampanje, za katerih kandidate je glasovalo najmanj deset odstotkov volilnih upravičencev, ki so glasovali, so upravičeni do delnega povračila stroškov. Za vsak dobljeni glas se jim povrnejo stroški v višini 0,12 evra.

Ponedeljek, 20. avgust, šteje za dan razpisa letošnjih volitev

Ponedeljek, 20. avgust, sicer v skladu z odlokom, ki ga je julija podpisal predsednik državnega zbora France Cukjati, šteje za dan razpisa letošnjih volitev in obenem dan začetka volilnih opravil. Dan razpisa volitev omogoča, da se do volitev opravijo vse strokovne naloge, potrebne za potek volilnih postopkov.

Zakon o volitvah predsednika republike sicer določa, da se ta voli na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Pravico voliti in biti voljen za predsednika republike ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost.

Za predsednika republike bo izvoljen kandidat, ki bo dobil večino veljavnih glasov. Če noben kandidat na volitvah 21. oktobra ne bo dobil večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Ponovno glasovanje se opravi najpozneje 21 dni po prvem glasovanju, kar pomeni, da je lahko drugi krog najpozneje v nedeljo, 11. novembra.