Podobnik zadovoljen s sanacijo

Prva faza sanacije partizanske bolnišnice Franja, ki jo je septembra lani uničila vodna ujma, je končana. Posebna delovna skupina, ki bdi nad obnovo, svoje delo zelo dobro opravlja, je ob današnjem obisku bolnice ocenil minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Zaključek vseh del je načrtovan konec leta 2010.

Prva faza sanacije je končana, saj je soteska očiščena in dostopna. Trenutno poteka druga faza sanacije, in sicer projektiranje poteka obnove, je ob obisku povedal vodja posebne delovne skupine Stane Beguš.

Pred razpisi bodo po Beguševih besedah počistili od 400 do 450 kubičnih metrov materiala v strugi. "V letošnjem letu želimo pridobiti gradbeno dovoljenje, opraviti razpise, urediti vodotok ter spomladi prihodnje leto začeti s postavljanjem samih barak," je pojasnil Beguš in dodal, da želijo barake postaviti do septembra 2009, do decembra istega leta pa naj bi vstopili v Franjo.

V letošnjem letu je načrtovana obnova dveh preostalih barak, ki ju ni odneslo v neurju, ter izvedba vseh potrebnih del za postavitev ostalih uničenih barak kot tudi izvedba nujnih zavarovalnih del za preprečitev nadaljnjega naravnega ogrožanja - padajočega kamenja za zagotavljanje varnosti obiskovalcev kot tudi gradbenikov, ki bodo opravljali dela v kanjonu. Zaključek vseh del je načrtovan konec leta 2010.

V doslej izvedenih ukrepih so člani posebne delovne skupine odkrili 800 inventariziranih originalnih predmetov, ohranjenih jih je 225, ostali so uničeni ali pa so ohranjeni samo posamezni sestavni deli.

V sodelovanju z okoljskim in kulturnim ministrstvom je nosilec izvedbe odprave posledic naravne nesreče občina Cerkno, v okviru katere tudi potekajo operativna usklajevanja in vodenje projekta.

Partizanska bolnišnica Franja je trenutno odprta za nadzorovane obiske, predvsem za manjše vodene skupine, katerim želijo predstaviti delo v Franji.

Spomnimo, da je bolnišnica Franja začela delovati 23. decembra 1943 v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem. V kompleksu, ki je poimenovan po zdravnici in upravnici Franji Bojc Bidovec, se je do konca vojne zdravilo okoli tisoč borcev, tujcev in pripadnikov sovražnih enot. Spomeniku je EU lani podelila znak evropske dediščine.