Pahor: Referendum bi bil škodljiv za Slovenijo

Odbor DZ za zunanje zadeve je sprejel sklep o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato, ki govori, da je Hrvaška po osamosvojitvi enostransko spreminjala ozemeljski status quo. Ker pa ne izpostavlja, kaj vse je Slovenija tedaj nadzorovala, možnost referenduma ostaja.

Vložili pobudo ze referendum

Zavod 25. junij in Stranka slovenskega naroda sta tako že zbrala zadostno število podpisov in točno 15 minut pred iztekom roka vložila pobudo za referendum o ratifikaciji vstopa Hrvaške v zvezo Nato. Natančneje, zbrala sta 5363 podpisov, medtem ko sta jih potrebovala le 2500. Grožnja z referendumom tako ostaja, umaknili pa jo bodo, če bodo poslanci na četrtkovi izredni seji sprejeli sklep, ki bi poudaril, katero ozemlje je Slovenija nadzirala 25. junija 1991. 

Premier Borut Pahor se je že odzval. "Redko se zgodi, da predsednik vlade poziva državljane, a to zdaj počnem. Pozivam vse državljane, naj ne podpišejo pobude za referendum, ker bi bilo to škodljivo za Slovenijo," je dejal. Enak poziv je namenil tudi stranki SLS, pridružil pa se mu je tudi ljubljanski župan Zoran Janković.

Bodo poslanci Hrvaški omogočili pot v Nato?

Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik je po vložitvi podpisov vseeno poudaril, da bi aktivnosti v zvezi z referendumom lahko še ustavili, če bo državni zbor potrdil sklep, ki ga je predlagala SLS. V njem bi natančno opredelili ozemlja, ki so bila 25. junija 1995 pod slovensko jurisdikcijo.

V sklepu OZP namreč tega ni, zato namerava poslanska skupina SLS na četrtkovo izredno sejo DZ vložiti dopolnilo. Za besedilom "25. 6. 1991" bi dodali besedilo: "ko je Slovenija imela neomejen dostop na odprto morje, stik teritorialnega morja z mednarodnimi vodami in med drugim izvajala državno suverenost nad celotnim Piranskim zalivom ter zaselki na levem bregu Dragonje in ozemljem na levem bregu Mure pri Hotizi", so zapisali v sporočilu za javnost.

Oči javnosti so sedaj uprte v četrtkovo sejo, na kateri bodo poslanci obravnavali tudi pobudo poslanske skupine SNS za razpis referenduma o istem vprašanju. Podpreti jo mora najmanj 46 poslancev, zato je že jasno, da je obsojena na neuspeh. Toda prvak SNS Zmago Jelinčič je že prejšnji teden napovedal, da bo SNS pomagala pri zbiranju podpisov za referendum, če se bo to zgodilo.

Z zbiranjem 40.000 podpisov pa bi se na vsak način odložila uveljavitev ratifikacije, četudi pobudnikom zahtevanih podpisov ne bi uspelo zbrati. Za to bodo imeli namreč najmanj 35 dni časa, s tem pa bi ogrozili ciljni datum 23. marec, do katerega so se članice Nata dogovorile, da bodo v Washington deponirale ratifikacijske listine protokolov vstopa Albanije in Hrvaške v Nato, da bi ti državi 3. in 4. aprila na vrhu zavezništva že lahko sodelovali kot polnopravni članici.

Žbogar: V Natu so nervozni

Vztrajanje pri referendumu zagotovo ne bo koristilo slovenskim interesom v iskanju rešitve za vprašanja meje, je prepričan zunanji minister Samuel Žbogar. Pobuda za zbiranje podpisov "ne krepi pozicije Slovenije v mednarodni skupnosti, ne krepi pozicije Slovenije znotraj mediacije, mogoče jo celo onemogoča, tako da v tem ne vidim konstruktivnega dejanja", je poudaril po seji.

Kot je dodal, države članice Nata zelo pozorno, "z določeno majhno nervozo" spremljajo dogajanje v Sloveniji. Vrh Nata bo potekal ob 60-letnici zavezništva, tam bo tudi novi ameriški predsednik Barack Obama, zato si države članice ne bi želele, da bi ga zaznamovala "majhna kriza", ker Hrvaška ne bi postala članica zavezništva, je dejal Žbogar.

Žbogar je poudaril, da vstop Hrvaške v Nato ni niti kraj niti čas, ko bi se pogajali o meji. Za to so po njegovih besedah drugi načini. Trenutno potekajo pogovori o mediaciji, ki bi lahko pripeljala do rešitve mejnega vprašanja. "Mislim, da bi morali tam predstaviti svoja stališča, kako vidimo meje in stanje na dan 25. junij 1991," je še dodal in menil, da bi lahko referendum o vstopu Hrvaške v Nato onemogočil tudi prizadevanja v okviru mediacije.

Mesić: Naj zmaga razum

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je izrazil pričakovanje, da bo v Sloveniji zmagalo racionalno politično razmišljanje in da bo grožnja z referendumom umaknjena. Ponovil je, da gre za dvostransko vprašanje, ki ga je treba urediti na podlagi mednarodnih konvencij, ki sta ju podpisali tako Slovenija kot Hrvaška. Izrazil je upanje, da bo nasvet, ki ga je "mogoče dobiti od mediatorjev, lahko smerokaz za rešitev".

Potek seje

OZP je na nujni seji razpravljal o predlogu SLS, po katerem bi moral državni zbor ob ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato sprejeti tudi posebno izjavo, v kateri bi izpostavili, da Slovenija ne priznava hrvaških predpisov, ki prejudicirajo mejo po 25. juniju 1991. Ključno za SLS je bilo tudi poudariti, da je Slovenija na ta dan imela stik z odprtim morjem, da je nadzorovala celoten Piranski zaliv in levi breg Mure pri Hotizi.

Na seji OZP so nato vložili amandma na ta predlog, ki bi v bolj diplomatskem jeziku opozoril, da Slovenija zaradi zaščite interesov ob vstopanju Hrvaške v Nato opozarja in zavrača "poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Slovenije". Predlog sklepa je poudarjal, da meja med državama sporazumno še ni določena in da je Hrvaška kljub zavezi obeh strani, da bosta do dokončne in sporazumne rešitve mejnega vprašanja spoštovali stanje na dan osamosvojitve, s številnimi enostranskimi dejanji spreminjala ozemeljski status quo in poskušala prejudicirati mejno vprašanje.

S tem predlogom se je načeloma strinjala tudi SLS, vodja poslanske skupine Jakob Presečnik pa je želel dodati še omenjena tri določila, kaj je Slovenija nadzirala na dan osamosvojitve. Toda Janez Janša (SDS) je opozoril, da je spornih točk na meji več in ne zgolj tri, naštevanje samo teh treh problemov pa bi lahko pomenilo, da v zvezi z mejo obstajajo zgolj ti problemi.

Po burni razpravi, tudi glede "groženj" z referendumom, ki bi bil po mnenju Franca Jurija (Zares) celo "nemoralen" in bi pomenil zgolj prelaganje odgovornosti na državljane ter netenje spora naroda proti narodu, je OZP na koncu sprejel sklep "o zaščiti interesov Slovenije pri vključevanju Hrvaške v zvezo Nato". V osnovi je enak amandmaju, omenja pa še določila Brionske deklaracije iz leta 2005, ki govori, da je pri razmejitvi med državama treba spoštovati stanje na dan osamosvojitve, torej 25. junija 1991. Sprejeti sklep pa potem ni vseboval omenjenih določil, da je Slovenija imela stik z odprtim morjem, da je nadzirala celoten Piranski zaliv in levi breg Mure pri Hotizi.

Se bosta Sanader in Pahor sestala?

Premierja Hrvaške in Slovenije, Ivo Sanader in Borut Pahor, naj bi se po pisanju današnjega hrvaškega dnevnika Večernji list, ki se sklicuje na vire iz hrvaške vlade, sestala predvidoma zadnji teden v februarju, neuradno v Ljubljani. Srečanje, okrog katerega se že več tednov vlečejo zapleti, je sedaj izključno odvisno od tega, kaj bo s pobudo o razpisu referenduma za vstop Hrvaške v Nato, še piše časnik in dodaja, da "neuradne informacije s sedeža hrvaške vlade kažejo, da bo srečanje Sanader–Pahor v Ljubljani, sicer pa v hrvaških političnih krogih z veliko dvoma gledajo na dogodke v Sloveniji, tudi na neuradne napovedi srečanja na ravni premierjev".