Podnebni svet in finančno ministrstvo o ukinitvi subvencij za fosilna goriva

Kot so objavili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je podnebni svet predstavnike ministrstva za finance povabil z namenom, da pojasnijo, kako fiskalna in davčna politika prispevata k cilju razogljičenja, kakšni so lahko nadaljnji koraki pri tem, ter predstavijo srednjeročni strukturno-fiskalni načrt in zeleno proračunsko načrtovanje.

Predstavnice ministrstva – državna sekretarka, pristojna za davke, Katja Božič, generalna direktorica direktorata za ekonomsko in fiskalno politiko Katja Lautar, generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov Tina Humar in namestnica direktorja direktorata za proračun Miranda Groff Ferjančič – so ob tem izpostavile potrebo po celovitem in ambicioznem načrtu za prehod v nizkoogljično družbo. Obenem so izrazile stališče, da je davčna politika lahko le eden od vzvodov za razogljičenje. Za uspešen prehod je pred uvedbo davčnih ukrepov po njihovih navedbah ključno omogočiti konkurenčnost gospodarstva in stabilnost javnih financ.

Kot so poudarili udeleženci srečanja, ima Slovenija ambiciozne cilje na področjih energetike in okolja, kar prinaša določene izzive. Strinjali so se, da je prehod v krožno gospodarstvo nujen, a bo treba hkrati najti ravnovesje med okoljskimi, javnofinančnimi in socialnimi cilji. Uspešen zeleni prehod bo po njihovi oceni zahteval obsežne naložbe investicij v alternativne vire energije, zato je hkrati nujen pregled obstoječih davčnih politik za ocenjevanje njihove učinkovitosti.

Davčna politika pa pri tem ni edini ukrep, ki lahko vpliva na uspešnost zelenega prehoda, zato so potrebni preobrazba industrije, vključno z izboljšanjem procesov in integracijo umetne inteligence, vlaganje v razvoj kadrov, vzpostavitev infrastrukture za električna vozila, usklajenost stanovanjske politike s podnebnimi cilji, trajnostno ravnanje vseh državljanov in uporaba okolju prijaznejših izdelkov.

Glede srednjeročnega strukturno-fiskalnega načrta so predstavnice ministrstva za finance med prioritetnimi področji izpostavile zdravstvo, zagotavljanje ustreznih cenovno dostopnih stanovanj, varnost, sanacijo popoplavne obnove in jasno opredeljene diskrecijske ukrepe na strani prihodkov.

Ob tem so spomnile, da je vlada lani sprejela metodologijo za zeleno proračunsko načrtovanje, ki velja do leta 2026 za projekte in ukrepe; tudi tiste, ki do tedaj še ne bodo zaključeni. S tem se je Slovenija pridružila skupini 12 držav članic EU, ki so to metodologijo že sprejele.

"Obe strani sta se strinjali, da je pri oblikovanju okoljskih ukrepov nujno potrebno sodelovanje vseh relevantnih resorjev ter oblikovanje konsenza med njimi," so navedli na ministrstvu.

Medtem ko so predstavnice finančnega ministrstva pri tem poudarile, da je treba začeti pripravo politik, pa so člani podnebnega sveta opozorili na že obstoječe sprejete politike. Ob tem so spomnili na člen pariškega sporazuma, ki določa uskladitev finančnih tokov z razvojem, usmerjenim v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter večjo odpornost proti podnebnim spremembam, ki vključuje javnofinančne tokove.

Izpostavili so tudi priporočilo Evropske komisije, naj se določijo konkretni koraki za ukinitev subvencij za fosilna goriva v revidiranem nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu ter pozicijo Evropskega sveta na lanski podnebni konferenci ZN v Dubaju za postopno odpravljanje vseh subvencij za fosilna goriva, s katerimi se ne naslavlja energetske revščine ali pravičnega prehoda.

Obe strani sta se strinjali, da se v prihodnje predloži konkretne in usklajene podnebne pobude, ki morajo vsebovati zastavljeno časovnico in pričakovane učinke v preučitev ministrstvu za finance. V okviru tega so predlagali tudi možnost pobud, ki vključujejo meddržavno sodelovanje.