'Podnebne spremembe so tukaj in zdaj, ne pa v neki oddaljeni prihodnosti'

V teh dneh se ljudje verjetno najpogosteje pritožujejo zaradi vročine. Evropski rekord, ki so ga v Grčiji izmerili leta 1977, ko se je živo srebro ustavilo pri 48 stopinjah Celzija, se umika italijanskemu, ki so ga izmerili v Siciliji. V Sloveniji pa si obetamo, da se bodo dnevne temperature povzpele do okoli 35 stopinj Celzija, lokalno pa lahko dosežejo tudi 37 stopinj Celzija, pravi vremenski prognostik 24UR Aleš Satler.

Tako visoke temperature naj bi vztrajale tam nekje do ponedeljka. Ljudje se v teh dneh tako že zadržujejo v senci parkov, prav tako pa skrbijo za hidracijo. "In pa sladoled!" pravijo mimoidoči.

Prebivalci mest južne Evrope že petič letos iščejo ohladitev, trenutno je pripeka najhujša v južni Italiji, ki so jo zajeli številni požari. Na grškem otoku Kreta, kjer vode že tako primanjkuje, visoke temperature še bolj sušijo zemljo. Kmetje lahko samo nemočno opazujejo. "Tukaj pri nas so padavine vse redkejše. Če pa že dežuje, je to za kratek čas," pravi grški kmet Ioannis Louloudakis.

In kako se bodo temperature stopnjevale v prihodnjih dneh? "Na Goriškem bo vrhunec vročine najverjetneje v petek, ko se bo ogrelo do okoli 37 stopinj Celzija, v soboto in nedeljo pa najvišje temperature pričakujemo po nižinah vzhodne Slovenije, tudi verjetno okrog 36, 37 stopinj Celzija, kar pomeni, da bo v večini krajev to najvišja temperatura letos," pravi Satler.

Bo pa letošnje poletje, to je zdaj že jasno, čeprav absolutni rekord najverjetneje ne bo padel, eno od najbolj vročih v zgodovini meritev.

Vročinski valovi oz. tihi ubijalci

"Vročinski valovi so pogostejši, so intenzivnejši in so daljši. To so nam prinesle podnebne spremembe," je za 24UR ZVEČER dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Pravi, da bodo temperaturni ekstremi v brezvetrnih predelih tudi pri nas presegali 40 stopinj Celzija, vendar pa po njenem mnenju 48 do 50 stopinj Celzija v prihajajočih desetletjih še ne bomo dosegli.

In kako bodo te temperature vplivale na naša življenja? "Vročinske valove imenujemo tudi tihi ubijalci. Gre za zdravstvene razmere, pri starostnikih pa celo za povečano smrtnost," odgovarja Kajfež Bogatajeva. Pravi, da so vročinski valovi tudi gospodarski problem: "Zaradi njih imamo znižano produktivnost delavcev, ki morajo delati v takšnih razmerah, in večjo možnost nesreč ter možnost nezbranosti. S tem problemom se bodo morali delodajalci spopasti."

Znanstveniki prižigajo podnebne alarme. Grožnja je velika – vse to vidimo tudi v zadnjih dneh, ko po nekaterih državah pustošijo požari, druge pa se utapljajo v poplavah. "Če globalnega segrevanja ne bomo omilili, se nam zlasti slabo piše v poletnih mesecih," pravi klimatologinja. Slovenija namreč spada med dežele, kjer so poletja bistveno bolj vroča in bistveno bolj sušna. "Težave imamo torej lahko tako z vodo kot tudi v kmetijstvu, zdravstvene težave ter povečano tveganje za požare." Slovenija pri tem ni izjema, poudarja sogovornica.

Dodaja, da smo prav tako odvisni tudi od sosednjih držav, kjer pa bo situacija lahko še hujša. "Nenazadnje pa ne smemo pozabiti tudi na to, da je Slovenija poplavna dežela, kar pomeni, da lahko že brez podnebnih sprememb jeseni in pozimi dobimo obsežne poplave, podnebne spremembe pa bodo to intenzivnost samo še povečevale," pravi.

Posledice se bodo izrazito poslabšale po letu 2040: 'Zavedati se moramo, da je na kocki naša prihodnost'

V poročilu medvladnega foruma za podnebne spremembe je kot najškodljivejši toplogredni plin najbolj izpostavljen CO2. "Ta plin je tudi tisti, ki ga je količinsko največ ter je najbolj vezan na naše življenje – kurjenje fosilnih goriv in spremenjeno rabo tal," razlaga Kajfež Bogatajeva. "Vsebnost CO2 smo povečali za kar polovico, kar je enormna številka, njegovi učinki pa so zato še daleč bolj pomembni, kot so učinki metana, ki je sicer pomemben plin, ampak ga je količinsko manj."

 Kolateralna škoda je lahko zelo velika, če se ne bomo odpovedali našemu luksuznemu življenju, poudarja. "Celo tako velika, da bi lahko prihodnji generaciji zapustili popolnoma drug svet, česar pa si ne zaslužijo." Ni pa nujno, da gledamo na to kot na odpovedovanje: "Imamo tudi možnost novih tehnologij, manjše porabe energije, nenazadnje pa sta kolesarjenje in pešačenje tudi bistveno bolj zdrava za nas."

Če gremo v te zadeve postopoma, ne gre za tako velike žrtve, moramo pa se zavedati, da je na kocki naša prihodnost, pravi. "Podnebni sistem namreč ni linearen in ko bomo presegli določene bregove, se enostavno ne bo dalo narediti ničesar več. Trenutno smo še vedno na točki, ko lahko z zmanjševanjem omejimo segrevanje na stopinjo in pol," razlaga.

Posledice se bodo izrazito poslabšale po letu 2040: "To je izjemno hitro. Otroci, ki bodo šli letos prvič v šolo, bodo izkusili prav vse diapazone, saj bodo živeli do konca stoletja in premalo razmišljamo, da so podnebne spremembe tukaj in zdaj, ne pa neka stvar oddaljene prihodnosti."

Pariški podnebni sporazum je po mnenju klimatologinje najboljše, kar trenutno imamo. To je konsenz svetovnih držav, "seveda pa nimamo še jasnih navodil in načrtov, kako naj se konkretno lotimo te problematike." Poudarja pa, da se je treba tega lotiti takoj. "Kar bomo naredili naslednjih 10 let, bo resnično pomagalo. Če bomo čakali in odlašali, potem vse skupaj ne bo imelo pravega smisla," še poudarja.