Kako grožnjo ekstremnega vremena spremeniti v izziv?

Na današnji dan pred 165 leti so meteorologi v Ljubljani začeli z neprekinjenimi meteorološkimi opazovanji. Ta dan sovpada tudi s svetovnim dnevom meteorologije, ob tem dnevu pa so na Agenciji RS za okolje predstavili pester nabor podnebnih podatkov in storitev, ki jih ponuja slovenska meteorološka služba. Gre za podatke in storitve, ki so na voljo različnim uporabnikom, večina pa je na voljo na njihovih spletnih straneh.

Dejstvo je, da smo zelo odvisni od podnebja. Globalizacija in tehnološki razvoj nam dajeta lažen občutek, da smo neodvisni od vremena in zato varni. Najbolj ironično je, da prav z industrializacijo in pretiranimi posegi v okolje potiskamo človeštvo na rob zmogljivosti našega planeta. Če dobro poznamo podnebje, potem lahko te podatke uporabimo za načrtovanje na najrazličnejših področjih. S tem zaščitimo sebe in imetje, prav tako so nam podatki v pomoč pri izkoriščanju naravnih virov.

Podatki uporabni v kmetijstvu, gradbeništvu, celo v zdravstvu

Podatki o vetrnih obtežbah in snežnih obtežbah imajo pomemben vpliv na gradnjo konstrukcij. Gradbeniki namreč upoštevajo ekstreme s 50-letno povratno dobo, za nekatere stavbe (jedrska elektrarna, jezovi ...) pa tudi daljšo povratno dobo (do 1000 let in več). Z ustrezno gradnjo namreč preprečimo škodo, ki bi lahko nastala.

V Sloveniji so obremenitve zaradi snežne odeje zelo različne – raztezajo se od 25 do 1200 kg/m2. Če poznamo, kolikšno obremenitev lahko pričakujemo na nekem območju, lahko ustrezno dimenzioniramo gradbene konstrukcije, brez nepotrebnega povečevanja stroškov.

A to je le eden od primerov, kako učinkoviti so lahko ustrezni meteorološki podatki. Dolgoročni podatki o suši imajo lahko pomemeben vpliv pri načrtovanju kmetijstva, izbiri poljščin in gradnji namakalnih sistemov. Podatki o toči imajo vpliv na zaščito sadovljakov in vinogradov.

Poznati podnebje pomeni prihraniti

Poznavanje podnebja ima prihranek, torej ekonomski učinek, ki ni zanemarljiv. Prav tako nam ti podatki koristijo pri načrtovanju izkoriščanja naravnih virov. Kot je dejala Mojca Dolinar z oddelka za klimatologijo, podatki o vetrovnih razmerah na primer kažejo, da Slovenija niti ni najbolj primerna za izkoriščanje veterne energije.

Pridobljeni klimatološki in hidrološki podatki pa so ključni pri ustreznem prilagajanju na prihodnost. Če nimamo ustreznih podatkov, se ne moremo prilagoditi in pripraviti na spremembe, opozarja Dolinarjeva. V tem primeru so podnebne spremembe grožnja. Če imamo na voljo kvalitetne podatke, pa lahko grožnjo spremenimo v izziv, podnebne spremembe pa celo izkoristimo v svoj prid, še dodaja Dolinarjeva.

Kot opozarjajo Združeni narodi, imata ekstremno vreme in spreminjanje podnebnih vzorcev vedno večji vpliv na naš planet in na človeštvo. V zadnjih treh desetletjih so poplave, neurja, suše in gozdni požari terjali ogromno življenj in povzročili ogromno gmotno škodo. Zadnji primer takšne ekstremne vremenske katastrofe je ciklon Pam, ki je opustošil otočje Vanuatu.

Blaženje vremenskih ekstremov in prilagajanje nanje

Spreminjanje podnebja pospešuje nastanek takšnih vremenskih ekstremov in ogroža dostop do vode in hrane v številnih delih sveta, opozarjajo v Združenih narodih, zato je eden največjih izzivov prihodnosti blaženje teh podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Da pa to lahko dosežemo, potrebujemo strokovnjake, ki bodo oboroženi s ključnimi podatki in bodo imeli na voljo ustrezno opremo.

V zadnjem letu so s pomočjo meteoroloških merjenj in pridobljenih podatkov rešili več tisoč življenj v Indiji, na Filipinih in marsikje drugje, saj so se sistemi za zgodnje opozarjanje pred ujmami izkazali za zelo učinkovite.

Če poznaš podnebje, lahko učinkovito ukrepaš

Zato je zelo pomembna stalnost meritev in gosta mreža meteoroloških postaj. Dolg, neprekinjen niz meritev je v Ljubljani vzpostavljen vse od 23. marca 1850. Prve meteorološke meritve na ozemlju Slovenije smo imeli v PIranu, in sicer leta 1786. Prvi meteorološki podatki so bili zapisani v meteorološkem dnevniku na roke. Leta 1895 je bila vzpostavljena prva mreža meteoroloških opazovalnic, v kateri je bilo okoli 150 postaj. Zadnja leta je vedno več avtomatskih postaj, v načrtu pa imajo še postavitev 90 novih postaj.

Vse te meritve so zelo uporabne. V krajšem nizu za spremljanje trenutnega vremena in za poznavanje podnebja določenega kraja, v daljšem nizu pa za ocenjevanje izjemnih nevarnih dogodkov ter spremljanje podnebnih sprememb.

Tako so na osnovi podatkov iz preteklih desetletij ugotovili, da padavine, ki so leta 2010 povzročile obsežne poplave, vendarle niso bile stoletne, kot so sprva govorili. Tako so meteorološke naprave leta 1926 in 1933 zaznale zelo podoben obseg padavin, le težišče padavin je bilo nekoliko drugačno.

Analiza zadnjih 60 let: vedno topleje in vedno bolj suho je

Na Arso so opravili analize podnebnih podatkov, zbranih med leti 1961-2011. Ugotovili so, da so izmed vseh spremenljivk najbolj izrazite spremembe opazne pri temperaturi zraka. Ta se dviguje, v povprečju se je letna povprečna temperatura zraka v Sloveniji dvignila za 1,7 stopinj C. Značilen je trend naraščanja letne najvišje in najnižje temperature zraka, viša se letno število toplih in vročih dni, zmanjšuje se število hladnih dni. Narašča tudi trajanje sončnega sevanja, zračni tlak in potencialna evapotranspiracija.

Nasprotno pa je trend zmanjševanja značilen za padavine. Namreč v obdobju 1961-2011 se je letna povprečna višina padavin zmanjšala za 20 odstotkov. Zmanjšala se je tudi snežna odeja, ki se na desetletje zmanjša kar za petino. Količina padavin se po vsej Sloveniji zmanjšuje v povprečju za 4-6 odstotke na desetletje.

Januar toplejši in vlažnejši od povprečja

Večina januarskih dni je bila v nižinskem svetu toplejših od dolgoletnega povprečja. Najmanjši odklon je bil v visokogorju, v dobri polovici Slovenije pa so dolgoletno povprečje presegli za 2 do 3 stopinje C. V Ljubljani so bili kar 4 dnevi z odklonom nad 10 stopinj C. Presežek pa ni bil tako velik kot lani. Lanski januar je bil namreč najtoplejši od sredine minulega stoletja, povprečna temperatura je znašala 5,9 stopinj C.

Kljub trendu upadanja količine padavin pa so januarja letos zabeležili nekaj presežkov glede na dolgoletno povprečje, največ v delu Dolenjske, saj so v Novem mestu povprečje presegli kar za 71 odstotkov. Tudi na Koroškem so zabeležili presežek, in sicer kar 59 odstotni.

Poglejte animacijo spreminjanja podnebja in vpliva sprememb na okolje, ki so jo pripravili v SMO v okviru programa Globalno opazovanje ozračja.