Slovenija

Podkuriti kadilcem

Ljubljana, 03. 01. 2007 16.31 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Obeta se strožji protikadilski zakon, ki bo razširil prepoved kajenja. To bo še dovoljeno v posebnih prostorih.

Pripombe na predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov sprejemajo do 20. januarja.

Ministrstvo za zdravje je že prvi delovni dan leta 2007 v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Največja novost je že dolgo napovedovana razširitev prepovedi kajenja v javnih in delovnih prostorih.

Predlagatelji želijo odpraviti nedoslednost sedanje ureditve, ki po eni strani daje zaposlenim pravico, da se jim omogoči delo v prostorih, kjer zrak ni onesnažen, istočasno pa dovoljuje kajenje v javnih prostorih, kjer so zaposleni, če delajo na takšnem delovnem mestu v javnem prostoru, proti svoji volji izpostavljeni škodljivim vplivom tobačnega dima. Zato predlagani zakon dopušča kajenje le v prostorih, kjer zaposleni ne morejo biti izpostavljeni s tobačnim dimom onesnaženemu zraku.

Kje bo dovoljeno kaditi

Kajenje
Kajenje FOTO: Reuters
Novela ne vključuje več izjem, ki jih dopušča sedaj veljavni zakon glede kajenja v za ta namen ločenih prostorih.

Kot izjemo popolni prepovedi kajenja predlog novele navaja odprte javne in delovne prostore, posebej za kadilce določene hotelske sobe, bivalne prostore v socialnih in drugih varstvenih zavodih, bivalnih skupnostih in zaporih, kadar v njih živijo samo kadilci, ter kadilnice. V slednjih se zaposleni lahko zadržujejo le v času, ko se tam ne kadi.

Prostor, namenjen kadilnici, bo moral biti skladno z novelo urejen tako, da iz njega ni možen pretok s tobačnim dimom onesnaženega zraka v drug prostor, ne bo smel biti namenjen prehodu v druge prostore in ne bo smel presegati več kot 10 odstotkov skupne površine javnega oz. delovnega prostora, poleg tega pa bo moral biti tudi posebej označen.

Ti prostori pa bodo morali ustrezati tudi določenim tehničnim pogojem. Tako je kadilnica po definiciji iz novele prostor, ki ga lahko lastnik, najemnik ali upravitelj javnih in delovnih prostorov določi in posebej uredi izključno za kajenje.

Novela pa ohranja že uveljavljeno popolno prepoved kajenja v vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih ustanovah ter slaščičarnah in mlečnih restavracijah. Zato v teh prostorih tudi kadilnice ne bodo dovoljene.

Cigarete le za polnoletne

Kadilka kadi cigareto
Kadilka kadi cigareto FOTO: Reuters

Novela zvišuje tudi starostno mejo za nakup tobačnih izdelkov, in sicer z dosedanjih 15 na 18 let, ter uvaja starostno mejo 18 let tudi za tiste, ki prodajajo tobačne izdelke. S tem naj bi zmanjšali dostopnost tobačnih izdelkov mladoletnikom, poleg tega pa k sprejemu takšne določbe Slovenijo zavezuje okvirna konvencija za nadzor nad tobakom, ki jo je naša država že ratificirala. Tako kot že velja pri prodaji alkoholnih pijač, bo lahko prodajalec od kupca zahteval dokaz, da je že polnoleten in da torej lahko kupuje tobačne izdelke.

Kazni ostajajo visoke

Nespremenjene ostajajo predvidene globe za kršenje določb zakona. Tako je za pravne osebe še naprej predvidena globa v višini od približno 2083 evrov (500.000 tolarjev) do dobrih 33.000 evrov (osem milijonov tolarjev), za fizične osebe pa 125 evrov (30.000 tolarjev).

Grožnja zdravju tudi za nekadilce

Tobačne izdelke bodo lahko kupovali le tisti, ki so že dopolnili 18 let
Tobačne izdelke bodo lahko kupovali le tisti, ki so že dopolnili 18 let FOTO: Reuters

Kajenje predstavlja enega največjih javnozdravstvenih problemov, tudi v Sloveniji. Za posledicami rabe tobaka letno umre skoraj 3000 ljudi, znaten del tega števila pa gre pripisati posledicam pasivnega kajenja. Na podlagi ocen, ki so jih opravili v Evropski uniji, je davek pasivnega kajenja vsako leto smrt nekaj deset tisoč prebivalcev EU, ki so sicer nekadilci. Po teh izračunih v Sloveniji zaradi pasivnega kajenja na delovnem mestu letno umre približno 15 ljudi, zaradi pasivnega kajenja doma pa skoraj 300
.
V EU vsako leto za posledicami pasivnega kajenja umre več kot 79.000 ljudi, je razkrilo marca lani objavljeno poročilo združenja Partnerstvo za življenje brez dima (Smoke free partnership) o škodljivih vplivih pasivnega kajenja. Podatki za Slovenijo kažejo, da so leta 2002 zaradi pasivnega kajenja umrli 303 ljudje. Zaradi posledic kajenja pa je v Evropi leta 2000 umrlo 656.000 ljudi, kar predstavlja 14,6 odstotka vseh smrti.

Poročilo tudi navaja, da so pasivnemu kajenju in tveganju, ki je s tem povezano, najbolj izpostavljeni delavci v restavracijah, barih, pivnicah in nočnih klubih, v gostinskem sektorju na splošno pa naj bi zaradi posledic pasivnega kajenja vsako leto umrlo 325 ljudi.

KOMENTARJI (230)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

*Alien*
10. 01. 2007 13.00
No, Hefaist, lepo, lepo.. Naši argumenti so le bili močnejši. Je pa bila kulturna debata. Cenim to.. LP
lalive@email.si
10. 01. 2007 12.24
a zdej pa gres
hefaist
10. 01. 2007 12.15
Moram priznati, da se mi, zanimivosti debate navkljub, ne ljubi vec sodelovati. Kot pravi doki007, zakon bo in trdno sem preprican, da upraviceno. Ce vecina misli drugace, lahko po demokraticni poti doseze njegovo razveljavitev. Vendar, vecina zagotovo ne misli drugace, zato se boste morali kadilci pac sprijazniti s krutim dejstvom, da boste pri gojenju svoje razvade nekoliko bolj omejeni. Hvala vsem za debato in ostanite prijatelji! :)
wejca@yahoo.com
10. 01. 2007 12.07
Alien a maš ti preveč cajta a kaj? A maš vsako svojo razvado tko filozofsk razdelano? Najbrž maš zračunan tut to kere kisline se ti izločajo ko kle pišeš..
jsmazarot@email.si
10. 01. 2007 11.38
Sem se že ustrašil, da v jarku ne boš smel kaditi...uf!
doki007@email.si
10. 01. 2007 11.36
kdo pravi da ne boste smel kadit,... lahko boste kadil po dve po tri naenkrat v svojem stanovanju na vedrem nebu ,...samo v poslovnih prostorih, gostinskih lokalih pa ne,....zato ni potrebno filozofiranje, noben, vam ne bo posegal v vaše osebne odločitve, da ste kadilec,...imel boste svoje punkte......
*Alien*
10. 01. 2007 11.32
Hefaist, pa nehaj že enkrat s temi kelnerji, ker niso zaresen argument. Zaposlil bom kelnerje kadilce, ali pa kelnerje nekadilce, ki se bodo z rizikom delovnega mesta strinjali. Tudi rudarjenje ni nek zdrav džob, a ne. Zato pa so rudarji dobro plačani. Restrikcije na tem področju bodo konkretnim kelnerjem napravile več škode, kot koristi. Delodajalci jih bodo lahko slabše plačevali. Saj to je pravzaprav edini motiv države. Prihraniti denar (ki ga sami prispevamo) in imeti državljane na čim krajši špagi. Zanimivo vprašanje je, zakaj tistim, ki rinejo v desno, biti voden in omejevan, to tako paše. To ima nekakšne povezave z mazohizmom, hehe..
*Alien*
10. 01. 2007 11.16
Do sedaj smo se pogovarjali o tem, če je ena ali druga substanca škodljiva, koristna in koliko je koristna in koliko škodljiva. Sedaj pa se še malo pogovorimo o arbitru. Torej, kdo je ali kdo naj bi bil tisti, ki mi bo povedal ali zapovedal, kaj mi koristi in kaj mi škoduje? Torej, kdo mi ima pravico omejevati svobodo lastne izbire? Sedaj boš rekel, tvojo svobodo do kajenja omejuje moja svoboda do čistega zraka. Jaz pa te sprašujem, kako zaključuješ, da je ta tvoja svoboda bolj pomembna, kot moja? In, ker seveda v tem ne soglašava, kdo naj bo arbiter? Sam si rekel. Tudi trde droge in marihuana so prepovedane substance. Torej je bila v tem primeru arbiter država, družba s svojo pozitivno zakonodajo. In vendar smo družba vsi, tako kadilci, kot nekadilci. Upam si trditi, da nas je zadnjih celo več. Torej se sedaj pogovarjamo o problemu, kjer manjšina družbe militantno in arogantno izsiljuje sprejem restriktivne zakonodaje, ki bo večini omejila svobodo. Svobodo do uživanja ob piru in cigaretu v vaški oštariji, na primer. Se ti to ne zdi nekako, kako bi se izrazil, nedemokratično? In ko govoriš o prepovedi trdih in mehkih drog. Si se vprašal, kako restrikcije na tem področju delujejo, če sploh delujejo? Kaj država ni preplavljena z drogami vseh vrst, dobiš jih dobesedno za vsakim vogalom? In ali ni edina korist take, restriktivne zakonodaje, povečan zaslužek piramidalno organiziranih švercerskih združb, poraba drog pa je, zaradi čara prepovedanega sadu, celo povečana? So na Nizozemskem, kjer so mehke droge legalne, sami zasvojenci? Ali ni tam ena od najbolj uspešnih družb na svetu? Če pogledava še malenkost nazaj. Se spomniš znamenite prohibicije alkohola v ZDA. Začelo se je s histerično gonjo nekakšnih religioznih žensk, nadaljevalo s podeseterjeno zlorabo alkohola, dobesedno kriminalizacijo družbe in končalo, s klavrnim propadom restrikcij. Misliš, da bi ena najbolj restriktivnih protikadilskih zakonodaj na teh prostorih delovala kako drugače? Zgolj sanje, dragi moj. Če bika privežeš na prekratek štrik, se preprosto utrga. Sedaj pa, ali boš uporabil debelejši, ali pa daljši štrik. Bika pa vsekakor potrebuješ, a ne, ne moreš ga enostavno ukiniti, ker, kdo ti bo drugače oral in teličke delal.. Problem je torej v štriku. Ali struni. Če jo premalo napneš, ne poje, če jo zategneš preveč, poči. To je govoril en pameten stric in to pravim tudi jaz. Nekadilci, ne bodite preveč militantni in kadilci, upoštevajmo pravice nekadilcev. Kako naj bi izgledala takšna kultura samoomejevanja? Saj je preprosto. Sam zmeraj, ampak zares zmeraj, vprašam, če lahko prižgem. Tudi v oštariji, v društvu. Če koga moti, grem pač ven. Nobenega problema. In vidiš, Hefaist, to je prava metoda. Ne v restrikcijah, v prepovedih, kaznih, zaporih, ampak v preprosti dobri vzgoji in kulturi posameznika. Še osla se da naučiti srati na kahlo, če se le zadosti potrudiš. Pa da ne bi kadilcev naučili kulture kajenja..
doki007@email.si
10. 01. 2007 11.03
tu ni potrebno nobenega filozofiranja ,...zakon bo sprejet in se ga bo potrebno držat,....ker je opozicija na kadilskem podočju zelo šibka bo zakon zlahka šel skozi proceduro......
hefaist
10. 01. 2007 10.55
Locenih lokalov ni mozno imeti, ker natakarji se vedno morajo biti zaposleni v obeh tipih lokalov. Pasivno namrec kadijo tudi zaposleni, ne le obiskovalci. S tem pa niso zagotovoljeni enaki pogoji na delovnem mestu. In preden odgovoris, hrup v diskotekah je drug problem, neodvisen od pasivnega kajenja.
mrmojo@email.si
10. 01. 2007 10.31
Heh, seveda je prioblem, da eni hodijo v levo takrat, ko vsi rinejo v desno. Sej pravim, to ali zastrupljam ali ne, je vsekakor stvar znanstvene debate. Kljub temu, zakaj ne dopuščaš možnosti ločenih lokalov? Če bi obstajali kadilski in nekadilski lokali, bi vsekakor imel možnost izbire. Se bojiš, da bi bilo preveč lokalov samo kadilskih? Se bojiš, da če bi se hotel imeti OK, moral kljub vsemu hoditi v kadilske lokale? Seveda, najlažje je nekaj decidirano prepovedati. Kar nasploh in za vse.
victoriosus
10. 01. 2007 10.24
Mrmojo, ko ves narod hodi v levo, ti pa rineš v desno, ponavadi ima narod prav, a veš? Mogoče ni to, da noben od nas ne vidi, kako nesmiseln je ta zakon, ampak to, da TI nočeš sprejeti, da je nujno treba zaščititi ljudi, ki jih s svojim dimom zastrupljaš. Ker jih. Ne bomo reševali vseh težav sveta in ne vseh tegob kelnarjev; moja obleka bo po obisku lokala še dišeča, moja pljuča čista in zrak prijetno svež. Zame je to dost. Sicer pa: zakaj bi JAZ trpel zaradi TVOJE razvade? Zastrupljaj se DOMA, mene pusti pri miru!
doki007@email.si
10. 01. 2007 09.57
kadilce v posebne kamre,....nekadilci pa v prijazne ne prekajene lokale.....
hefaist
10. 01. 2007 09.56
mrmojo, ok zdaj se pa ze vrtiva v krogu. Octino bolj skupaj v tej debati ne bova prisla. Tudi, ce je resnicni namen zakona generalno zmanjsati populacijo kadilcev, ni s taksnim namenom nic narobe. OK, v tem primeru je represiven pristop res napacen, vendar je tvoj sklep o namenu samo domneva. Jaz v to ne verjamem. Pa tudi ce je slucajno to res, vem da bom sam kot nekadilec od zakona profitiral, dobil bom pravice ki mi pripadajo. Kadilci pa boste se naprej kadili na za to dolocenih mestih. V bistvu je reakcija kadilcev pretirana. Na momente me spominjate na 5-letnike, ki jim je bila odvzeta zoga, pa ceprav se lahko se naprej zogajo na nogometnem igriscu namesto na domacem vrtu. Trda droga je tudi prepovedana. Marihuana je tudi prepovedana. Ali je to militantno?
*Alien*
10. 01. 2007 09.54
Dragi Bunak. Sem ti uspel vsaj malo razložiti, kam naj bi v tej štoriji življenja spadali cigareti? Skupaj z ostalimi malimi zadovoljstvi? Rekel boš, to poznam. Tudi sam sem delal isto, pa ne delam več. Kaj mi koristijo pikniki, piri in zabave. Vse to je eno samo nepotrebno kompliciranje. Imam boljšo metodo. Sedaj imam svoj Prozac. In sem srečen..
*Alien*
10. 01. 2007 09.51
Bunak, dajva malo bolj argumentirano. Narava je ustvarila tisoč in eno rožico, s tisoč in enim namenom. Kakšen zeliščar bi se lahko o tem razpisal, sam pa nisem ne zeliščar, ne iz medicinske stroke. Nekaj rožic pa vendarle tudi sam uporabljam. Rad popijem kak planinski čajček, ki mi s svojomi alkaloidi da moč in energijo. Zjutraj seveda spijem kavico, ker me kofein prebudi, poživi in mi poveča moč koncentracije. Tu in tam uporabljam izvlečke ginka bilobe, ker zagotavlja boljši pretok krvi v možganih in s tem povečuje intelektualne sposobnosti. Zadnje čase sem pogruntal blagodejne učinke rhodiole rosee, ki deluje protistresno. Sem ljubitelj kvalitetnega vinčka, predvsem polsladkih sort, ki izboljša prebavo, krepi telo in duha ter ohranja dobro razpoloženje. In seveda cigareti in cigare ki mi zagotavljajo nikotin, ki je blagi analgetik. Sem popolnoma zdrav in v dobri kondiciji. V življenju nisem pojedel kaj več, kot deset tablet. Za glavobol. Zakaj sem to opisal? Poudarek je bil na naravnosti snovi, ki jih proizvaja narava in nam jih nudi v preudarno uporabo. Ena teh čudežnih rožic je tudi tobak. To so odkrili že indijanci, hehe.. Z ljudmi je že tako, da v določenem času ugotovijo, katere stvari jim koristijo in katere ne. Proces je dolg tudi tisočletja. Snovi, ki se izkažejo za škodljive, v tej selekciji izpadejo. In v tem izboru so vse preizkušnje prestali predvsem kofein, nikotin in alkohol. Poživilo, pomirjevalo in regulator dobrega počutja. Naravni antidepresanti. V telesu, točneje, v možganih, se tvorijo substance z enakimi učinki. Dopamin, seratonin, noradrenalin. Regulirajo človekovo počutje in pravzaprav, regulirajo večino človekovega čustvenega življenja. Odvzami možganom dopamin, dobil boš težkega bolnika. Odvzami mu seratonin, dobil boš težkega depresivneža. Odvami mu noradrenalin in človek bo brez energije (oproščam se tistim, ki se na te stvari bolje spoznajo. Tukaj vendarle pišemo za forum, na zelo poenostavljen način). In zakaj človek potrebuje rožice? Je že tako, da se človekovo telo sčasoma obrabja, kvari. Škodljivi zunanji dejavniki, predvsem pa stres in obremenitve, povzročijo, da se harmonizirano izločanje naravnih regulatorjev razpoloženja, sčasoma okvari. Zato se počutimo nesrečni, brez volje, brez energije, brez občutka samozavesti, brez rožnatega pogleda na svet in dogajanje v njem. Zelo posplošeno, tem stanjem rečemo depresivna stanja. In verjamite mi, depresija je najhujša bolezen. Vodi v totalno onesposobljenost za delo, življenje, vodi do razpada družin, trpljenja otrok in v najhujši obliki, do samomora. Človek pa, iznajdljiv kot je, je sčasoma ugotovil, da se da na slaba razpoloženja vplivati z rožicami. Iznašel je obliko samopomoči. Pričel je uporabljati naravne regulatorje razpoloženja. Pomirjevala, poživila, rožice za občutek sreče, rožice za občutek moči. In stvar deluje. In ni ga lepšega, kot videti zadovoljno in srečno družino zvečer, na kakšnem pikniku. Foter peče kotlete in pije mrzlo laško, mama odpira buteljko. Po pojedini zapaše kavica in cigaret. Otročki se veselo podijo sem in tja, foter pove kakšna dva mastna vica, vsi so veseli in razpoloženi. Zvečer tastara udarita rundo seksa in blaženo zaspita. Zjutraj pa ob pol petih ustat, otroke v vrtec in hejaho, na delo v fabriko.. Ukinimo vinček, kotlete, pivo, cigarete in kaj bo ostalo? Seks? A-a.. Mamo boli glava, je nerazpoložena. Foter je utrujen od dela v fabriki in pod stresom, ker se mu obeta odpoved. Otroci so tam nekje v kotu, tihi kot miške, ubogi bodoči invalidi nadzorovane restriktivne družbe.. Dragi Bunak. Sem ti uspel vsaj malo razložiti, kam naj bi v tej štoriji življenja spadali cigareti? Skupaj z ostalimi malimi zadovoljstvi? Rekel boš, to poznam. Tudi sam sem delal isto, pa ne delam več. Kaj mi koristijo pikniki, piri in zabave. Vse to je eno samo nepotrebno kompliciranje. Imam boljšo
mrmojo@email.si
10. 01. 2007 00.39
Ne samo represivenm pristop. Gre za več plati. 1. Neutemeljen represiven pristop. 2. Represiven pristop brez ozira na dejanske vzroke in posledice samega pristopa. 3. Represiven pristop brez pomisleka, da bi morda drug pristop lahko prinesel enake rezultate z manj škodljivimi posledicami. 4. Po nepotrebnem represiven pristop 5. Na podoben način bi se lahko lotili tudi drugih problemov, pri katerih bi bili na udaru tudi tisti, ki so zdaj prepričani, da nikomur ne škodujejo. Ampak kaj si mečemo pesek v oči, povsem jasno je, da namen tega zakona ni zaščititi nekadilce. Namen je generalno zmanjšati populacijo kadilcev. Zato pobudniki zakona tudi ne želijo slišati nikakršne alternative. Kot sem povedal, naslednjič bo na udaru nekdo drug. Neprizadeti bodo ostali samo tisti, ki bodo živeli in delali točno in samo tako kot želi država. Brez ugovorov. Brez opcij. Če bi bil škodoželjen, bi se najbrž že zdaj veselil tega trenutka. Žal se zavedam, da je vsaka odvzeta svoboda tudi moja odvzeta svoboda. Zato tudi nisem podprl zakona o umetni oploditvi, zakona o nedeljskem delovnem času in sem bentil čez Kebrov zakon. Osebno ne kadim na mestih, kjer je to prepovedano, ali kjer imam občutek, da koga lahko moti. To je sicer irelevantno, ampak do neke mere ilustrativno. Pač pokaže, da je sožitje v veliki meri možno. Nesrečni bi bili samo militantni kadilci in militantni nekadilci. Oboji, kadilci in nekadilci so postali čezmerno razvajeni. Vsaka skupina išče svoje pravice. Jaz sem zato, da se obema skupinama te pravice da. Še zlasti zato, ker sem prepričan, da s svojim početjem ne posegam v pravice drugih. Pa tudi če bi, mi je jasno, da bi lahko to domnevno poseganje rešili veliko bolj sprejemljivo.
hefaist
10. 01. 2007 00.25
mrmojo, nisem ga narobe razumel, moti te represiven pristop. Zal vcasih ne gre drugace, ali pa je tako najbolj enostavno. Morda bo naslednja sprememba tega zakona za kadilce bolj udobna. Vendar, ce so toliko casa, hoces noces, bili na udaru nekadilci, naj sedaj malo potrpijo tudi kadilci. Saj bodo se vedno lahko kadili, nihce jim tega ne prepoveduje. Le omejeni bodo na kraje, kjer nekadilcem zagotovo ne bodo skodovali. To je vse.
mrmojo@email.si
10. 01. 2007 00.18
Če te skrbijo finance, te lahko potolažim, da bi breme nosili lastniki lokalov. Kompleksno in dražje? Morda. Morda bi pa vseeno dali možnost izbire? Kaj porečeš? Teh primerov, ki jih naštevaš, bi se seveda loteval neodvisno. Hotel sem samo povedati, kako je princip reševanja nesmiseln. Preberi še ebkrat moj post, če si prvič narobe razumel.
hefaist
10. 01. 2007 00.14
mrmojo, ne ta zakon ni nesmiseln. Kot je napisan, ga je najenostavneje realizirati. Prezracevalni sistemi so kompleksnejsa in drazja zadeva. Tudi v cistejsost zraka znotraj lokalov v primeru prezracevanja malo dvomim. Naprimer, lokali in bari so tudi na podezeljih, stran od prometnih cest. Tam bi bil zrak, prezracevalnim napravam navkljub, zagotovo cistejsi zunaj. Dalje, spanje natakarjev, izpusni plini, hrup v lokalih so tudi problemi, se strinjam. Vendar so neodvisni od problema, ki ga obravnavamo tukaj in se jih je potrebno lotiti loceno. Opravicevanje pasivnega kajenja z obstojem drugih problemov je neprimerno, ne glede na akutnost problemov. Taksen nacin ne bi nikoli nicesar resil. Nekje se je pac treba lotiti. Tokrat so na tapeti kadilci. Morda bodo naslednji pijani vozniki. Konec koncev lahko sprozis sirso pobudo za resevanje drugih tezav druzbe. Zmanjkalo ti jih zagotovo ne bo.