Ministrstvo za zdravje je že prvi delovni dan leta 2007 v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Največja novost je že dolgo napovedovana razširitev prepovedi kajenja v javnih in delovnih prostorih.
Predlagatelji želijo odpraviti nedoslednost sedanje ureditve, ki po eni strani daje zaposlenim pravico, da se jim omogoči delo v prostorih, kjer zrak ni onesnažen, istočasno pa dovoljuje kajenje v javnih prostorih, kjer so zaposleni, če delajo na takšnem delovnem mestu v javnem prostoru, proti svoji volji izpostavljeni škodljivim vplivom tobačnega dima. Zato predlagani zakon dopušča kajenje le v prostorih, kjer zaposleni ne morejo biti izpostavljeni s tobačnim dimom onesnaženemu zraku.
Kje bo dovoljeno kaditi
Kot izjemo popolni prepovedi kajenja predlog novele navaja odprte javne in delovne prostore, posebej za kadilce določene hotelske sobe, bivalne prostore v socialnih in drugih varstvenih zavodih, bivalnih skupnostih in zaporih, kadar v njih živijo samo kadilci, ter kadilnice. V slednjih se zaposleni lahko zadržujejo le v času, ko se tam ne kadi.
Ti prostori pa bodo morali ustrezati tudi določenim tehničnim pogojem. Tako je kadilnica po definiciji iz novele prostor, ki ga lahko lastnik, najemnik ali upravitelj javnih in delovnih prostorov določi in posebej uredi izključno za kajenje.
Novela pa ohranja že uveljavljeno popolno prepoved kajenja v vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih ustanovah ter slaščičarnah in mlečnih restavracijah. Zato v teh prostorih tudi kadilnice ne bodo dovoljene.
Cigarete le za polnoletne
Novela zvišuje tudi starostno mejo za nakup tobačnih izdelkov, in sicer z dosedanjih 15 na 18 let, ter uvaja starostno mejo 18 let tudi za tiste, ki prodajajo tobačne izdelke. S tem naj bi zmanjšali dostopnost tobačnih izdelkov mladoletnikom, poleg tega pa k sprejemu takšne določbe Slovenijo zavezuje okvirna konvencija za nadzor nad tobakom, ki jo je naša država že ratificirala. Tako kot že velja pri prodaji alkoholnih pijač, bo lahko prodajalec od kupca zahteval dokaz, da je že polnoleten in da torej lahko kupuje tobačne izdelke.
Kazni ostajajo visoke
Nespremenjene ostajajo predvidene globe za kršenje določb zakona. Tako je za pravne osebe še naprej predvidena globa v višini od približno 2083 evrov (500.000 tolarjev) do dobrih 33.000 evrov (osem milijonov tolarjev), za fizične osebe pa 125 evrov (30.000 tolarjev).
Grožnja zdravju tudi za nekadilce
Kajenje predstavlja enega največjih javnozdravstvenih problemov, tudi v Sloveniji. Za posledicami rabe tobaka letno umre skoraj 3000 ljudi, znaten del tega števila pa gre pripisati posledicam pasivnega kajenja. Na podlagi ocen, ki so jih opravili v Evropski uniji, je davek pasivnega kajenja vsako leto smrt nekaj deset tisoč prebivalcev EU, ki so sicer nekadilci. Po teh izračunih v Sloveniji zaradi pasivnega kajenja na delovnem mestu letno umre približno 15 ljudi, zaradi pasivnega kajenja doma pa skoraj 300
.
V EU vsako leto za posledicami pasivnega kajenja umre več kot 79.000 ljudi, je razkrilo marca lani objavljeno poročilo združenja Partnerstvo za življenje brez dima (Smoke free partnership) o škodljivih vplivih pasivnega kajenja. Podatki za Slovenijo kažejo, da so leta 2002 zaradi pasivnega kajenja umrli 303 ljudje. Zaradi posledic kajenja pa je v Evropi leta 2000 umrlo 656.000 ljudi, kar predstavlja 14,6 odstotka vseh smrti.
Poročilo tudi navaja, da so pasivnemu kajenju in tveganju, ki je s tem povezano, najbolj izpostavljeni delavci v restavracijah, barih, pivnicah in nočnih klubih, v gostinskem sektorju na splošno pa naj bi zaradi posledic pasivnega kajenja vsako leto umrlo 325 ljudi.
KOMENTARJI (230)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.