Podjetje Žonta kljub plačilu zaseglo tovornjak, kaj bo odločil Dars?

10. decembra ob treh zjutraj je imel makedonski voznik na avtocesti pri Podlehniku nesrečo. Tovornjak je bil poškodovan, zato ni bil v voznem stanju, prikolica je bila nekoliko poškodovana, tovor pa jo je odnesel brez poškodb. Na pomoč je priskočil pogodbenik družbe Dars – podjetje Žonta, ki ima koncesijo za odstranjevanje pokvarjenih vozil z avtocest, in sicer v najbližjo bazo. Ker je do nesreče prišlo pri Podlehniku, bi bilo logično, da tovornjak pelje v svojo bazo v Mariboru, a je podjetje Žonta tovornjak in prikolico peljalo v Celje, tovor pa na Vransko. Tovor so sicer iztovorili nekje v okolici Podlehnika, kjer je prišlo do nezgode. Še več, na isto prikolico so kasneje prav v družbi Žonta tovor ponovno naložili in so jo lastniki odpeljali nazaj v Makedonijo.

Žonta je nato makedonskemu lastniku tovornjaka za opravljene storitve izstavil dva predračuna, enega v vrednosti 7758 evrov in drugega za 6320 evrov, skupaj torej 14.078 evrov. Makedonci so lahko bili nad predračuni presenečeni, saj je bil, kot pravijo v tožbi, znesek vleke previsok, prav tako pa jim ni jasno, zakaj ravno dva predračuna. Na prvem je namreč na dnu pisalo "storitev AC po pogodbi Dars", drugi pa tega ni imel. "Tožena stranka se sprašuje, ali je to morebiti zaradi prikaza storitev Darsu z namenom ne prikazati določenih storitev," so zapisali v tožbi, ki jo je v imenu makedonskega prevoznika vložila odvetniška pisarna Inkret iz Celja. 

Na prvem predračunu je podjetje Žonta izkazalo storitev vleke s specialnim vozilom do 10 ton za tri nočne in pet dnevnih ur (osem ur) in vleko s specialnim vozilom nad 15 ton, tri nočne in sedem dnevnih ur – skupno torej deset. Dopisali so še osem ur za reševanje z avtodvigalom, osem ur za pomoč na cesti in osem ur za spremstvo. V drugem predračunu pa je podjetje Žonta vse postavke zaračunalo na količino osem ur. 

"Tožena stranka bi morala po pogodbi imeti zagotovljeno vleko v bazi v okolici Maribora in bi na kraj dogodka lahko prišla v času okoli 30 minut. Prav toliko časa bi porabila za odvoz vozila nazaj," so zapisali v tožbi, kot je bilo videti, pa so zaračunali bistveno več. Ko je podjetje preverilo ure s pomočjo sistema GPS, ki ga je imel vgrajen tovornjak, je pokazalo, da je bilo vozilo na mestu pri Celju v približno šestih urah in nikakor ne v osmih, kot je zaračunalo podjetje. Predvsem pa v oči bode dejstvo, da bi moralo podjetje po pogodbi imeti zagotovljeno vleko v bazi v okolici Maribora in bi na kraj dogodka lahko prišlo v času okoli 30 minut.

Kot še pravijo v tožbi, je podjetje Žonta prikazalo stroške treh vlek, pretovor, ki ni bil potreben, in delavce, ki prav tako niso bili potrebni. Kot pravijo, če bi samo upoštevali pogodbo, ki jo imajo z Darsom, bi bili stroški do Maribora neprimerno nižji. 

Tovor, čeprav ni bil njihov, zaplenili

Tovor, ki je tako obstal v Sloveniji, je bil za makedonsko podjetje nujen, zato je v Slovenijo poslalo nov tovornjak, da bi odpeljal prikolico in tovor. A podjetje Žonta tega ni želelo izročiti, dokler ne dobijo plačila vseh 14.000 evrov. Ko se je začel lastnik pritoževati zaradi različnih predračunov, je podjetje Žonta tako vse izdalo na enem računu, ker niso porabili dveh listov papirja, pa so očitno zaračunali kar 500 evrov popusta – namesto 14.078 evrov je zdaj znesek znašal 13.558 evrov. 

Nov makedonski voznik, ki je prišel po tovor, je nato v zanimivem razpletu le prišel do prikolice, a tovora ni dobil. Po dolgih pregovarjanjih je moralo podjetje skleniti dogovor, takoj plačati 5000 evrov in pri odvetniku kot "garancijo" pustiti še 7000 evrov. Še preden je zadeva prešla na sodišča, je podjetje Žonta, preden karkoli izročijo, zahtevalo garancijo, čeprav tega niso imeli pravice zadrževati. Pri tem velja spomniti, da je bil poškodovani tovornjak še vedno na njihovem parkirišču, tega pa do danes kljub plačilu in garanciji ne želijo izročiti. Družba Žonta je vedela, da makedonsko podjetje nujno potrebuje tovor, saj bi v nasprotnem primeru proizvodnja obstala, s tem pa bi nastala tudi večja škoda.

Makedonskemu lastniku vse to sploh ni razumljivo, kajti, kot zapišejo, "je tovornjak v poškodovanem stanju vreden vsaj okoli 20.000 evrov, torej več, kot je bila zahteva tožene stranke za plačilo storitev po njenih predračunih." A podjetja Žonta to ni omajalo, sam tovornjak so zaklenili na svojem dvorišču in ga zaparkirali z drugimi vozili, tako poškodovanega tovornjaka ni možno odpeljati. 

Kot pravijo v odvetniški pisarni, samo zadržanje tovornjaka nima nobenega pravnega zaledja, saj bi ga lahko pridržali zgolj na podlagi zapadle terjatve, "tožena stranka pa zapadle terjatve ni imela, niti je nima še sedaj. Tožena stranka namreč tožeči stranki ni izdala nobenega računa, temveč svojo terjatev uveljavlja zgolj na podlagi predračuna." 

Potem ko so 12. decembra le prišli do tovora, so 18. decembra na družbo Žonta tudi poslali elektronsko sporočilo glede tovornjaka, saj je bilo vse plačano, tudi garancije. Odgovora nikoli niso dobili in tako imajo še vedno v posesti tovornjak, za katerega je bilo izvršeno plačilo in dana garancija plačila v kolikor bi sodišče določilo makedonskemu lastniku plačilo višjega zneska.

Danes Dars tudi odloča, ali bodo s podjetjem Žonta podaljšali pogodbo ali pa jo zaključili. Dars je sicer že v sredo odvetniku makedonskega podjetja potrdil, da je družba Žonta kršila pogodbene obveznosti. 

Žonta: nismo prejeli zahtevka za izročitev tovornjaka 

V poznih popoldanskih urah smo dobili tudi diametralno nasproten odgovor podjetja Žonta oziroma njihovega odvetnika. Kot je že uvodoma pojasnil njihovo verzijo dogodkov, povzetek dogodkov, ki so navedeni v tožbi, ni točen. Kot pravi odvetnik Milan Krstić, je isti dan brez težav vzpostavil stik z odvetnikoma iz družbe Inkret in je brez kakršnih koli komplikacij prišlo do sporazuma, ki pa na realizacijo še čaka. Kot nam je povedal odvetnik makedonskega podjetja, pa do sklenitve ni prišlo na isti dan, ampak kasneje, ko se je v reševanje spora vključilo makedonsko veleposlaništvo, pa so predali tovor. 

Prav tako je zanikal, da bi tovornjak protipravno zadrževali. "Družba ŽONTA d.o.o. ni prejela nobene ponudbe za plačilo razlike niti zahtevka za izročitev tovornjaka niti se ni nihče zglasil z željo, da prevzame tovornjak," je skrivnostno zapisal. To zdaj obe zgodbi postavlja na popolnoma sosednja bregova in predvideva tezi, da ne lastnik, ne odvetnik že več kot mesec dni nista zahtevala dostopa do tovornjaka. 

Glede pretovora blaga, ki je bilo po pisanju Krstića vredno več kot 300.000 evrov, je bilo zaprošeno, da zanj poskrbi družba Žonta. "Poskrbeti se ni dalo drugače, kot da se blago pretovori iz poškodovane prikolice in se pripelje v skladišče. Navajate, da prikolica ni bila poškodovana v nesreči. Podatek je neresničen. Pošiljam vam dve fotografiji prikolice, s katerih je razvidno, da je bila prikolica zelo poškodovana in je bila neuporabna," je na naše vprašanje odgovoril odvetnik. Če je prikolica zelo poškodovana in neuporabna, potrebna prevoza mimo Maribora do Celja, pa presodite sami.

Odvetnik še pravi, da je podjetje moralo poskrbeti za blago, ki ni bilo trpežne narave. "Kam bi po vašem bilo treba odpeljati blago, ki je bilo občutljivo na vlago in za katerega je tudi lastnik prosil, da se ŽONTA potrudi in ga zavaruje? Blago je bilo odpeljano v skladišče na Vransko, na varno, in pri tem niso nastali nobeni večji stroški." Zakaj pa se je peljal v Celje tudi tovornjak, je samo ena od nelogičnosti, na katere odgovora nimamo. 

Odvetnik Krstić tako govori o popolnoma drugačnih zneskih, kot jih je možno videti v tožbi. Če je bilo tam govora o plačanih 5000 evrih in preostalih 7000 evrih, odvetnik Krstić izpostavi, da se je znesek znižal za kar 2000 evrov in da on več ne vidi problema. 

Iz napisanega je tako možno razumeti, da je tovornjak še vedno pri družbi Žonta, a da od 11. decembra očitno nihče naj ne bi niti vprašal zanj. Tožba je tako verjetno nastala nekje v vzporedni dimenziji, s pomočjo katere se bo potem tudi izkazalo, kdo ima prav in kdo je mogoče resnico rahlo prikrojil.

Podobna zgodba tudi z moldavijskim avtobusom

31. decembra lani je v Celju skupaj z voznikoma avtobusa obtičalo 51 državljanov Moldavije, ki so bili na poti na Portugalsko, a se jim je pokvaril avtobus. Za to, da niso ostali na mrazu in silvestrske noči preživeli pod milim nebom, je poskrbela tamkajšnja civilna zaščita, ki jim je priskrbela prenočišče in hrano. Naslednji dan, ko se je Veleposlaništvo Republike Moldavije na Portugalskem s podjetjem Žonta dogovorilo za popravilo in je bil avtobus popravljen, pa je ta nadaljeval svojo pot.

Odvetniška pisarna iz Slovenj Gradca je na Dars poslala dopis, v katerem je opozorila na številne nepravilnosti v postopku izvajanja avtovleke in popravila omenjenega avtobusa. Med drugim so vozilo, ki bi ga lahko odpeljali na servis v Ljubljano, odpeljali v svojo servisno delavnico v Celje, vozniku pa na koncu zaračunali več kot 5000 evrov. Ker jih ni imel pri sebi, je plačal 600 evrov, pri preostanku plačila pa je posredovala ambasada. Kljub temu da je ta overila podpis in potrdila plačilo, ki je bilo posredovano Žonti, jim avtobusa niso vrnili, vse dokler denar ni prišel na njihov račun, kar je bilo šele naslednji dan. Računa vozniku nikoli niso izdali, na dveh predračunih pa je bilo precej neutemeljenih visokih zneskov in nejasnosti.