Od kod vam ideja za nastanek hekatona in kakšen je njegov namen?
"Poleg globalne mreže 26 inovacijskih središč A.Catalyst AstraZenece, CoSolve programa in številnih spodbud za postdoktorske raziskovalce, prirejamo v organizaciji tudi lokalne programe inoviranja. Health Hack je hekaton, posvečen spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti med študenti pri iskanju rešitev v zdravstvu. S hekatonom si želimo študentom ponuditi platformo, kjer lahko z izkušenimi facilitatorji FaciliTribe in mentorji AstraZenece razvijejo svojo idejo, jo uspešno predstavijo kolegom in žiriji, se ob tem povežejo, družijo, in poleg novih znanj pridobijo tudi nove kontakte."
Namenjen je študentom farmacije in medicine, ali se lahko nanj prijave tudi kak drug študent, ki ga tovrstni izzivi zanimajo?
"Lansko leto smo podoben izziv izvedli na Evropski konferenci študentov farmacije (EPSA), letos pa smo se odločili, da povabimo tudi študente medicine. Primarno je namenjen torej bodočim farmacevtom in zdravnikom, morda pa se meddisciplinarnega hekatona lotimo v 2025."
Ali hekaton poteka le v Sloveniji?
"Hekaton bo maja potekal v vseh državah AstraZeneca Balkans skupine; najprej v Sloveniji, v Srbiji in Bolgariji, zaključimo pa na Hrvaškem. Več informacij in prijavnice so na spletni strani www.health-hack.eu."
To na nek način pomeni, da si boste države med seboj strateško izmenjevale izkušnje in se učile na primerih dobrih praks drugih?
"Izzivi se nekoliko razlikujejo med državami, kot se tudi zdravstveni sistemi srečujejo z drugimi težavami. Obenem smo se odločili, da na regijskem področju podpremo vsa naša terapevtska področja: onkologijo, bolezni dihal in imunologijo, srčno-žilne in presnovne bolezni, cepiva in imunoterapijo ter redke bolezni."
Letošnji izziv v Sloveniji se dotika tematike kronične ledvične odpovedi, zakaj?
"Razlogov je mnogo, za svojega pa so ga izbrali tudi študenti. Objavili smo dva izziva, vendar se je vseh 5 skupin (25 študentov) odločilo, da se pomerijo prav pri iskanju inovativne rešitve za premagovanje ovir v diagnostiki in zdravljenju kronične ledvične bolezni. Slednja je dokaj neprepoznana bolezen, čeprav prizadene 840 milijonov ljudi po vsem svetu, s staranjem prebivalstva pa se število bolnikov še povečuje. S pravočasnim prepoznanjem in ukrepanjem lahko upočasnimo napredovanje ledvične odpovedi, zmanjšamo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter podaljšamo čas do dialize*. Trenutno poteka tudi kampanja ozaveščanja splošne javnosti o bolezni pod imenom Ledvice kraljice. Ocenjujejo namreč, da pravilno diagnosticiramo le 1 od 10 bolnikov. Vabljeni na spletni strani www.diagnoseCKDnow.si in www.ledvice-kraljice.si za več informacij."
Po primerjavi z drugimi državami, ali Slovenija pri tovrstnih izzivih in sodelovanju perspektivnih študentov prednjači ali nazaduje?
"Slovenski študentje, zagonska podjetja, raziskovalci v ustanovah so vedno med najbolj zagnanimi in tudi letos so imeli nekaj odličnih idej. Imamo izvrstne mlade ume, pa tudi šolski sistem je kljub kritikam dober, manjka le več finančnih spodbud, da bi lahko bili ponosni na še več slovenskih zagonskih podjetij. V Sloveniji opažam, da se je trg že nekoliko zasičil s podobnimi dogodki, zato smo se zavestno omejili na študente starejših letnikov le dveh fakultet, ki jim lahko ponudimo tudi pripravništvo oziroma zaposlitev."
Ali bi lahko rekli, da so tovrstni natečaji tudi neke vrste steber pri iskanju novega, potencialnega kadra?
"Vsekakor je ta projekt za nas tudi ena od mnogih dejavnosti, s katero se približamo mladim in jim približamo naše prepričanje, da znanost zmore spremeniti svet. Po lanskih izkušnjah smo se na programih pripravništev razveselili znanih lic s hekatonov in ideatlonov in upamo, da bo letos poleti, ko odpremo prijave na pripravniške programe, podobno. Kot zanimivost – vodenje slovenskega hekatona je prevzela sodelavka Eva Rojc, ki je bila v zmagovalni skupini našega lanskoletnega programa inoviranja na Evropskem kongresu študentov farmacije."
In če se dotakneva prav tega področja. Ali je na področju kadrovanja danes izziv poiskati primeren kader, poln energije, znanja in profesionalnega ter odgovornega pristopa do dela?
"Zagotovo je izziv, ki pa ga odlično premoščamo z ekipo kadrovnic in zunanjimi agencijami. V lanskem letu smo v AstraZeneca Balkan skupini zaposlili več kot 100 ljudi, tako da je trenutno za nas večji zalogaj poskrbeti za dobro uvajanje in pa predvsem zagotoviti dovolj pozornosti in časa, ki ga kot vodje lahko namenimo novim zaposlenim. Obenem pa je pomembno, da obdržimo vse ostale, ki že prispevajo svoje znanje in energijo! Odlično se mi zdi spodbujanje internih prehodov in napredovanj znotraj organizacije ter možnost dela v drugih državah. Pomaga pa seveda tudi mnogo izobraževanj, ki nas motivirajo, da smo vedno boljši - pa naj smo sveži s faksa ali pa že 20 let v organizaciji."
Kaj se nato zgodi z idejami, ki jih skreirajo študentje, se te v praksi tudi kje uporabijo?
"Osnovna iskrica hekatonov je dobiti odlično idejo, ki bi jo nato razvili do prototipa, aplikacije, kampanje. Ni boljšega občutka, kot da ugleda luč sveta nekaj iz čistega niča. Lansko leto smo eno od idej razvijali z interno ekipo, a ugotovili, da algoritem znotraj organizacije pravzaprav že obstaja. Letos poskusimo ponovno – z novimi ekipami in osveženim izzivom."
Kakšne zaključke lahko potegnete po letošnjem hekatonu?
"Študentje so v dveh dneh spoznali številne metode inoviranja in razvoja poslovnega modela (BMC -business model canvas, brainwritting, note&vote, ...). Strokovno žirijo so sestavljali predstojnik katedre za socialno farmacijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, prof. dr. Mitja Kos, direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, Jakob Gajšek, in direktorica medicinskega oddelka AstraZeneca Balkan, Gabrijela Dolenc. Za zmagovalno so izbrali ekipo Solidago virgaurea (Meta Furlan, Gaja Pušnik, Tinkara Žula, Tjaša Škerl Rifelj in Vesna Slatinek). Zmagovalna ekipa po izboru sodelujočih pa je postala ekipa Klirtim (Amadej Šenk, Mark Muravec, Justin Okai, Liza Habjan in Pia Uršič). Obe ekipi sta predstavili celovit, delno avtomatiziran in digitalno podprt preventivni program zgodnjega odkrivanja kronične ledvične bolezni, se osredotočili na poenostavitev postopka za bolnike in vključili tudi tehnologije s področja umetne inteligence."
Iskrene čestitke zmagovalcem hekatona v Sloveniji!
* Reference:
Ryan TP, Sloand JA, Winters PC, Corsetti JP, Fisher SG. Chronic kidney disease prevalence and rate of diagnosis. Am J Med. 2007;120(11):981-986.
Ravera M, Noberasco G, Weiss U, et al. CKD awareness and blood pressure control in the primary care hypertensive population. Am J Kidney Dis. 2011;57(1):71-77.
Kronična ledvična bolezen. Zgibanka PDF, objavljena na straneh Slovenskega nefrološkega društva in Zveze društev ledvičnih bolnikov, objavljeno 2015.
National Kidney Foundation. Kidney Disease: The Basics. Factsheet. Published May 2020. Accessed 03 May 2021.
https://www.kidney.org/news/newsroom/factsheets/KidneyDiseaseBasics
Naročnik oglasne vsebine je AstraZeneca.
