'Podjetja v državni lasti naj prenehajo s spornimi zaposlovalnimi praksami'

Kot je v pobudi vladi zapisala poslanka Meira Hot, se t. i. outsourcing storitev čiščenja, varovanja ipd., ki so se ga koalicijski partnerji zavezali odpraviti, očitno razrašča tudi v državnih turističnih podjetjih, v konsolidacijo katerih so bili vloženi veliki napori. "Visokoleteči cilji turističnih strategij, ki predvidevajo vrhunsko doživetje gosta in visoko dodano vrednost storitve, niso združljivi s poniževalnimi poslovnimi praksami, ki zaposlene v podjetju obravnavajo zgolj kot strošek in najeto storitev, namesto kot dragocen človeški vir, ki zagotavlja omenjeno izkušnjo," je izpostavila.

Kot je dodala, so se upravljavci državnih turističnih podjetij očitno odločili slediti zgolj kratkoročnim finančnim ciljem. Za druge cilje, družbeno odgovornost in spoštovanje ljudi pri tem očitno ne vidijo prostora, navaja poslanka Hotova. Vlado je zato pozvala, da v okviru svojih pristojnosti stori vse, da državni organi in podjetja v državni lasti prenehajo s spornimi zaposlovalnimi praksami, svoje zaposlene pa začnejo obravnavati s posebnim spoštovanjem.

Tudi veljavna strategija upravljanja naložb države ne predvideva posebnih strateških ali družbeno odgovornih ciljev, ki bi jih bilo mogoče uporabiti kot pravno podlago za drugačno ravnanje, opozarja in dodaja, da je to zlasti očitno pri podjetjih, ki jih strategija opredeljuje kot portfeljske naložbe. Zato je pozvala k pripravi nove strategije, ki bo podjetjem v državni lasti prepovedala uporabo poniževalnih poslovnih praks ter jih zavezala k družbeno odgovornemu poslovanju in spoštovanju dostojanstva delavcev.

V zadnjem času je odmevala praksa Save Turizem, ki je proti volji sobaric te prezaposlila k zunanjemu izvajalcu storitev. Po sobaricah družbe Sava Turizem naj bi sobarice na zunanjega izvajalca prenesla tudi družba Istrabenz Turizem, ki je prav tako v državni lasti.

Na Ministrstvu za delo so že napovedali preučitev možnosti spremembe zakonodaje, ki bi na dolgi rok čim bolj omejila takšne prakse. Čeprav se je vlada v koalicijski pogodbi zavezala, da bo javni sektor postal pozitiven zgled, v katerem bodo v "čim krajšem času" odpravili tovrstno prakso, pa je zunanje izvajanje storitev močno razširjeno ne le po državnih podjetjih in javnem sektorju, temveč tudi v organih vlade, je danes opozoril časnik Delo.

Za nemoteno obratovanje objektov za delovanje državnih organov skrbi Ministrstvo za javno upravo, kjer so za časnik pojasnili, da čiščenje in varovanje objektov v uporabi državnih organov zagotavljajo prek zunanjih pogodbenih izvajalcev. Izjemi sta le ministrstvi za delo in za javno upravo, ki od leta 2020 večino svojih čistilk zaposlujeta sami.

Prostore večine ostalih vladnih organov na 155 lokacijah čisti kar deset različnih zunanjih izvajalcev, s katerimi je vlada konec lanskega leta sklenila triletno pogodbo. Tudi za fizično varovanje prostorov vladnih organov in vzdrževalna dela izvajajo številni varnostniki in hišniki, zaposleni pri zunanjih izvajalcih, še navaja Delo.