Predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu po besedah infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca ne spreminja obstoječih pravil ter upošteva delovnopravno zakonodajo in bistveno izključuje delo na črno. Po predlogu bodo morali imeti vozniki ne glede na to, ali bodo vozili s taksimetrom ali preko aplikacije, sklenjeno delovno razmerje po delovni zakonodaji z vsemi dovoljenji. S tem je zavrnil mnenje več sindikalnih predstavnikov, da takšne platforme pogosto temeljijo na kršenju delovne zakonodaje, saj vozniki nimajo urejenega statusa zaposlenih.
Odbor bo obravnaval tudi predlog sprememb resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Sloveniji za obdobje do leta 2030 ter poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2019.
Podjetja s področja mobilnosti podpirajo novelo
Tudi podjetja s področja mobilnosti podpirajo novelo za prevozne platforme, saj menijo, da bo novela prinesla napredek na področju mobilnosti. Iz AV Living Laba, svetovalne hčerinske družbe ljubljanskega BTC, ki se med drugim ukvarja z rešitvami za mobilnost v prihodnosti, so sporočili, da so predstavniki podjetij AV Living Lab, Avantcar, GreenGo (T2 Rotolab), GoOpti, Porsche Slovenija, Renault Nissan Slovenija ter Gospodarsko interesno združenje ACS – Slovenski avtomobilski grozd poslancem in poslankam že včeraj poslali "javno pismo podpore prehodu na digitalno mobilnost v Sloveniji".
"Predstavniki podjetij s področja mobilnosti želimo javno podpreti vizijo digitalne mobilnosti, saj verjamemo, da prinaša napredne in boljše storitve ter predstavlja pomemben napredek na področju mobilnosti v Sloveniji," so utemeljili svojo podporo. Mobilnost je namreč ena najhitreje rastočih in razvojno naravnanih panog, ki se čedalje bolj prepleta z digitalno tehnologijo. Ta je omogočila tudi nove poslovne modele, ki postavljajo v ospredje uporabnika storitev, menijo.
Prepričani so, da bo mobilnost v času okrevanja po krizi pomemben aktivator gospodarstva, vključno s turistično panogo, ki je doživela enega največjih padcev, verjamejo pa tudi, da je skrajni čas, da Slovenija s sprejetjem predlaganih sprememb "stopi v korak s preostankom Evrope in s tem omogoči uporabnikom boljšo izbiro in kakovost storitev, ponudnikom pa možnost razvoja naprednih poslovnih modelov".
Pismu so dodali tudi rezultate raziskave javnega mnenja, ki jo je izvedla agencija Valicon in v kateri je 69 odstotkov vprašanih izrazilo mnenje, da je sprememba zakonodaje, ki bi zagotovila večjo preglednost in kakovost taksi storitev ter možnost uporabe mobilnih aplikacij v Sloveniji, potrebna.
"Novela znižuje standarde zaščite delavk in delavcev"
V opozicijskih strankah SD, Levica in LMŠ ter v sindikatih so medtem opozorili, da poslovni model tovrstnih platform povečuje prekarno delo in bo taksiste potisnil v še slabši socialni položaj. Vlada je na drugi strani zatrjevala, da bo glede na predlog moralo delo preko platform potekati po veljavni delovni in davčni zakonodaji ter da bo z novimi možnostmi ponujanje storitev prevoza lahko preglednejše in bolj predvidljivo tako za uporabnike kot za taksiste.
Številni sindikati ter delavske in študentske organizacije so torej ob obravnavi novele poslance pozvali, naj podprejo interese ljudi in ne kapitala. "Že prejšnje koalicije so skušale pod krinko 'tehnoloških inovacij' dodatno prekarizirati pogoje dela, in tudi ta novela znižuje standarde zaščite delavk in delavcev, med drugim pa prireja tudi zakonsko podlago za delovanje podjetij, kot je Uber," so prepričani.
Kakor pravijo v izjavi, tudi ta korporacija v Sloveniji močno lobira, da bi si zagotovila prilagoditev zakonodaje. "Verjetno ni treba poudariti, da različne vladne koalicije ne gredo na roke samo Uberju, temveč tudi ostalemu kapitalu, saj poskušajo zadnjih nekaj let vztrajno omehčati zakonodajo, da bi s favoriziranjem poceni storitev in blaga znižali tudi obstoječe delavske standarde in plače ter zmanjšali socialno varnost delavcev," so zapisali.
"Uberjev poslovni model je le eden izmed mnogih modelov, ki temeljijo na izogibanju zaposlovanju delavcev in vsiljevanju statusa samostojnega podjetnika ali pogodbenega delavca, s čimer jim ne pripada niti zavetje zakonsko določene minimalne plače, plačanih nadur, letnega dopusta in možnosti bolniške odsotnosti ter ostale pravice, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja," opozarjajo. Prepričani so, da bi Uber še dodatno poslabšal področje, ki je za taksiste že zdaj neurejeno: "Prepuščeni so sami sebi, saj so plačani glede na opravljeni promet, sami pa poskrbijo za vse stroške, kot so servis, registracija, čiščenje avta ipd." "Algoritem Uberjeve aplikacije pa s stalnim nadzorom in disciplino ne udarja le po delavcu, temveč tudi po uporabnikih, saj jim avtomatsko povečuje ceno, ko pride do večjega povpraševanja," opozarjajo.
Zahtevajo, da zakonske ureditve ne prilagajajo interesom korporacij
Uberju je delovanje zaradi kršenja delovne zakonodaje v nekaterih državah že onemogočeno ali pa so morala podjetja začeti izpolnjevati lokalne standarde. Tako je na primer v Italiji, Nemčiji in na Danskem. Vozniki v Veliki Britaniji so dosegli celo to, da mora podjetje voznike zaposliti kot delavce v rednem delovnem razmerju.
"S tem, ko vladajoči deregulirajo gospodarstvo in v imenu rasti v državo vabijo tovrstna podjetja, se jasno postavljajo na stran kapitala, ki ga dobrobit delavcev ne briga," pravijo podpisniki izjave. Po njihovem mnenju nizke cene blaga in storitev na kratki rok mogoče res navdušijo potrošnike, a dolgoročno to ustvarja razmere, "v katerih bomo vsi delali v nevzdržnih pogojih, kot delajo vozniki Uberja po svetu, trgovci diskontnih trgovin, agencijski delavci, delavci čistilnih servisov itd.".
Podpisniki zato od članov odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki bo razpravljalo o zakonskem predlogu, zahtevajo, da zakonske ureditve ne prilagajajo interesom korporacij, da predlog novele zavrnejo, da uzakonijo učinkovito delavsko zaščito in boljše delovne pogoje ter da izboljšajo varstvo okolja. "Z vsemi močmi podpiramo aktivnosti taksistk in taksistov, ko ti branijo delavske standarde. Žal se delavski razred v zadnjih letih zgolj brani pred pritiski kapitala in poskuša ohraniti status quo, vemo pa, da bodo šele močni in med seboj povezani sindikati lahko prešli k boju za izboljšanje položaja in dvig standardov za delavce, lokalno prebivalstvo in okolje," so še zapisali.
Tudi ETF opozarja na škodljiv poslovni model platform za prevoze
Evropska transportna federacija (ETF) je na predsednika države Boruta Pahorja, predsednika vlade Janeza Janšo in pristojnega ministra Vrtovca naslovila pismo glede predloga novele zakona o prevozih v cestnem prometu ter v njem opozorila na njihov škodljiv poslovni model. Izpostavila je negativne izkušnje, ki jih ima Evropa s poslovnimi modeli, kakršen je Uber, in opozorila na škodljive posledice, ki jih pristajanje na pravila igre multinacionalk prinaša.
Tudi v ETF so zapisali, da poslovni model omogoča prekarne oblike zaposlenosti in da voznikom ne pripada nadomestilo za čas bolniške odsotnosti ali dopusta, pri čemer si dela ne morejo organizirati samostojno. Glede poslovnega modela potekajo sodni spori, ugotavlja se, da voznike silijo v t. i. lažno samozaposlitev. Poslovni model, ki ga uporabljajo platforme za prevoze, po njihovem ne krši le delovne zakonodaje, temveč tudi davčno. Zaradi lažnega modela samozaposlitve se namreč izogibajo plačilu davka na dodano vrednost za opravljene storitve.
"Slovensko vlado pozivamo, da predlog umakne in v razpravo o spremembi tega področja vključi socialne partnerje. Ker bo Slovenija v drugi polovici leta prevzela predsedovanje Svetu EU, pričakujemo, da si bo prizadevala za implementacijo prednostnih nalog EU, med katerimi je tudi socialna pravičnost," so poudarili.
ETF je na svojih spletni strani objavila tudi članek v podporo sindikalnim in drugim organizacijam, ki si v Sloveniji prizadevajo za zavrnitev predloga novele zakona o prevozih v cestnem prometu, s katerimi bi vstop v Slovenijo dovolili multinacionalkam, ki kršijo delovno zakonodajo in slabšajo delovne pogoje, so še sporočili.
KOMENTARJI (136)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.