Podgoršek: Strateški načrt skupne kmetijske politike vliva optimizem

Kmetijstvo je sektor, ki ni sposoben hitrih sprememb v kratkem času in zato tudi v strateškem načrtu ne bi bilo prav, da bi pričakovali izjemno hitre spremembe zgolj v petih letih. Nakazujejo pa se prave smeri, je ob predstavitvi načrta dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek.

S pripravljenim strateškim načrtom je izjemno zadovoljen tudi zato, ker je Slovenija prepoznala strateškost kmetijstva in sama dodala več finančnih sredstev, kot je minimalno zahtevano.

V strateškem načrtu za obdobje 2023-2027 je prvi steber, ki zajema neposredna plačila in pri katerem gre izključno za evropska sredstva, težak 688 milijonov evrov, drugi steber, to je program razvoja podeželja, pa 550 milijonov evrov. K temu znesku bo Slovenija ob obveznem minimalnem deležu v višini 230 milijonov evrov dodala še s predstavniki organizacij na področju kmetijstva dogovorjenih dodatnih 310 milijonov evrov. Skupno torej 540 milijonov evrov nacionalnih sredstev.

Predvsem dodatno dogovorjena sredstva bodo po ministrovih besedah namenjena za naložbe za potrebno prestrukturiranje kmetijstva in živilsko-predelovalnega sektorja. Poleg tega pa je drugi steber namenjen tudi naložbam za prilagajanje na podnebne spremembe in naložbam za dobrobit živali.

Sredstva prvega stebra so prvenstveno usmerjena v osnovno dohodkovno podporo za trajnost, kjer pa je največja sprememba ukinitev t. i. zgodovinskih plačil, prehaja se namreč na enotno plačilo na hektar. Minister je v zvezi s tem zavrnil navedbe, da zaradi te spremembe vsi izgubljajo. Kot je dejal, ohranjajo enak obseg sredstev na kmetije, prihaja pa do premeščanja sredstev. V zvezi s tem je napovedal tudi, da bodo intenzivno pristopili k urejanju baz podatkov in pričakuje, da bo upadlo število kmetijskih gospodarstev, ki oddajajo vloge za subvencije; teh je trenutno okoli 57.000.

Sicer pa je prihodnja kmetijska politika bolj kot doslej okoljsko ambiciozna. Del sredstev se tako prek sheme za okolje in podnebje usmerja v spodbujanje prevzemanja bolj trajnostnih kmetijskih praks. Zaradi visokih ambicij okoljskih, podnebnih in naravovarstvenih ciljev v drugem stebru, kjer se za to namenja 41 odstotkov evropskih sredstev, se je Slovenija odločila za uporabo rabata in se zato shemi za okolje in podnebje v prvem stebru namenja 15 namesto 25 odstotkov ovojnice.

Glede na analize so v strateškem načrtu kot sektorji v težavah, ki so vključeni v vezano dohodkovno podporo, opredeljeni reja govedi, reja krav dojilj, prireja mleka v gorskem območju in reja drobnice. Strateški načrt ohranja plačila za območja z naravnimi in drugimi omejitvami, v načrtu so zasnovali tudi celovito podporo in kombinacijo različnih podpor za mlade kmete, spodbujali bodo razvojne mreže in projekte prenosa znanja.

Slovenija po ministrovih besedah načrt danes pošilja na Evropsko komisijo, s katero prihodnje leto začenja usklajevanja. A minister ne pričakuje bistvenih sprememb, saj so že doslej imeli nekatera neformalna usklajevanja, bo pa seveda Slovenija morala v usklajevanjih dokazovati in upravičevati nekatere načrtovane ukrepe. Po navedbah kmetijskega ministrstva je Slovenija med prvimi državami EU, ki je poslala strateški načrt Evropski komisiji.

Hkrati strateški načrt ostaja pomemben izziv za prihodnje leto tudi zato, ker bo potrebno delati tudi na izvedbenem delu. Predvsem je pa načrt po ministrovih besedah dobra popotnica, ki vliva optimizem, da bo čez nekaj let lažje in bolje.

Minister je dejal tudi, da potrjeni strateški načrt ob napornem minulem letu na področju kmetijstva predstavlja enega najboljših možnih zaključkov leta. V predstavitvi je izpostavil zahtevnost priprave načrta in številna usklajevanja ter pogajanja predvsem, ko je šlo za denar.

Načrt so v osnovi pripravili na podlagi več kot 150 različnih delavnic in sestankov zadnjih treh let, nato pa so še v času dveh letošnjih javnih obravnav in sicer potekala številna usklajevanja in pogajanja, čigar rezultat je strateški načrt, ki je na mizi. Ob tem se je zahvalil tako svoji ekipi na ministrstvu kot tudi vsem deležnikom, ki so v okviru pogajanj sodelovali pri pripravi načrta.