Podgoršek: Pozeba naj bi povzročila do 50 milijonov evrov škode

Letos gre sicer za nekoliko drugačno škodo, saj je pozeba zaradi zgodnjega pojava prizadela le nekatere vinogradniške površine, ne glede na to pa jo lahko primerjajo z navedenima letoma, je dejal. Minister Jože Podgoršek je ob tem opozoril, da gre za preliminarno oceno škode in da je za končno oceno še prezgodaj. Opozoril je tudi, da letos skoraj ne bo slovenskega sadja ali pa bo tega zelo malo.

Po pogovoru s predstavniki Občine Trebnje, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in sadjarske sekcije Gospodarske zbornice Slovenije je sicer napovedal državno pomoč, pri kateri se bo država oprla na izkušnje preteklih pozeb. Gre za ukrepe v različnih smereh, je nadaljeval in navedel pripravo interventnega zakona, pri katerem razmišljajo, da bi prizadetim kmetijam, ki so zakupnice državnih zemljišč, pomagali z znižanjem ali celo odpisom zakupnin.

Upravi RS za zaščito in reševanje bodo predlagali oceno škode po vsej državi, pri čemer bodo upoštevali tudi marčno pozebo na Primorskem. Na kmetijskih gospodarstvih z ocenjeno škodo po pozebi bi lahko pomagali tudi z odpisom prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Na Vipavskem, kjer zaradi prenove in posledične nizke gladine akumulacije namakalnega sistema Vogršček, tega ob pozebi niso mogli uporabljati, predvidevajo neke vrste odpis stroškov za vzdrževanje namakalnega sistema, iskali bodo tudi priložnosti za možnost dokupa grozdja in sadja na kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi predelave sadja.

"Poskušali bomo tudi doseči nadomestilo za izpad škode, vsaj primerljivo, kot je bilo v letih 2016 in 2017," je dejal minister.

Sicer pa se je z današnjimi sogovorniki strinjal, da morajo v prihodnje z ministrstvom za okolje poiskati načine za hitrejše pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj za pripravo namakalnih in protipozebnih sistemov. Poiskati morajo tudi rešitve za bolj ambiciozno nastopanje pri tovrstnih naložbah.

Podgoršek je še napovedal, da bo kmetijsko ministrstvo maja vnovič objavilo razpis za investicije za kmetijska gospodarstva, ki bodo vlagala v prilagajanje podnebnim spremembam. Razpis bo prinesel še enkrat več denarja kot lani. Če so lani govorili o 10 milijonih evrov, jih bo letos na razpolago 20 milijonov, je še zatrdil.

Predsednik sadjarske sekcije Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Kozole je po pogovoru z ministrom povedal, da bi pozeba letošnjo pridelavo sadja lahko oklestila za dobre štiri petine. Sicer pa je ministra opozoril, da bi morali iskati sistemske rešitve in v slovenskem sadjarstvu v najkrajšem možnem času vsaj tretjino površin opremiti z oroševalnimi sistemi. Predvsem pa pričakujejo poenostavitev postopkov za njihovo postavitev, je še dejal Kozole.

Na Primorskem po pozebi tudi do 100-odstotna škoda na sadnem drevju

"Zanimalo me je tudi stanje v Goriških Brdih, na Krasu in v Slovenski Istri. Med njimi ni bistvenih odstopanj, prizadeto je celotno območje Primorske. Marelice, breskve in češnje so povsod od 80- do 100-odstotno prizadete," je v izjavi po koncu ogledov povedal Harej. Sadjarjem bo država pomagala na različne načine. K poplačilu škode sadjarjem bo vsaj deloma pripomogel interventni zakon, v letu 2016 je bil odstotek poplačila ocenjene škode nekaj pod deset odstotkov, leto kasneje okrog 12 odstotkov, "tudi sedaj se bomo potrudili, da pridemo pridelovalcem nasproti s to pomočjo".

Vsem sadjarjem, ki imajo v najemu zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, bodo zaradi letošnje pozebe poskušali odpisati vsaj del najemnin za letošnje leto. "V teh nižinskih predelih, kjer je bila pozeba najhujša, bomo verjetno v celoti odpisali plačilo najemnine," je poudaril.

Prav tako naj bi sadjarjem, ki namakajo svoje sadovnjake iz akumulacije Vogršček letos odpisali plačilo te storitve, saj namakalni sistem zaradi sanacije ne deluje. Ena od možnosti pomoči bo tudi odpis plačil za invalidsko in pokojninsko zavarovanje prizadetih pridelovalcev. Ukrepi bodo po Harejevih besedah namenjeni tako velikim pridelovalcem kot tudi manjšim sadjarjem. Poskušali se bodo tudi dogovoriti, da bodo pridelovalcem, ki so v preteklih letih dobili posojila, slednja reprogramirali. Pozeba je najhuje prizadela sadovnjake v nižjem delu Vipavske doline, na Obali ter v ravninskih delih Goriških Brd in Krasa. Po besedah direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimirja Radikona so skoraj v celoti pozeble marelice, breskve, češnje in kakiji. "Škoda je kar precejšnja, letos slovenskega sadja s teh sadovnjakov skorajda ne bo," je še dejal Radikon.

Sadjar Radivoj Štor iz Velikih Žabelj pri Ajdovščini pa se je ob tem spraševal o smiselnosti kmetovanja, saj bodo letošnje leto poskušali preživeti le z njegovo plačo, ker je zaposlen. Izpada zaradi pozebe bo imel po njegovih prvih ocenah letos vsaj za 30.000 evrov.