Podelitev izrednih pooblastil vojski: 'Potrebujemo strokovno utemeljitev razlogov za takšen ukrep'

Kot smo že poročali, vlada v luči zajezitve širjenje epidemije novega koronavirusa napoveduje sprejem nekaterih dodatnih ukrepov.

Slovenska vojska bo v prihodnjih dneh začela popolnjevati enote s prostovoljno rezervo

Premier Janez Janša je v nagovoru ob sprejemanju novih ukrepov proti koronavirusu izpostavil, da nas je kriza zajela v času, ko so nekateri najvitalnejši instrumenti države za njeno obvladovanje kadrovsko osiromašeni. Napoveduje popolnjevanje enot SV s prostovoljno rezervo.

V javnosti pa še vedno odmeva napoved novega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Ta je včeraj zvečer na nacionalni televiziji dejal, da bo vladi predlagal podelitev izrednih pooblastil vojski. "Moram jasno povedati, da bom sam kot pristojni minister predlagal, da se aktivira 37.a člen zakona o obrambi." Aleš Hojs je v oddaji 24UR ZVEČER dejal, da to pomeni le dodatno okrepitev varovanja zunanjih meja in ne vojske na ulicah: ''Gre za to, da vojska priskoči na pomoč policiji na mejah, ki jo rabimo, saj računajo, da bo pritisk tranzita vedno večji. Napovedal je, da bomo jutri vzpostavili popolni policijski nadzor na meji z Avstrijo. Tam bo policijska kontrola, ki bo preverjala zdravstveno stanje potnikov in namen potovanja, saj si ne moremo privoščiti, da bi Slovenija postala žep.''

Omenjeni zakon  sicer predvideva, da lahko državni zbor na predlog vlade z dvotretjinsko večino navzočih poslancev odloči, da pripadniki Slovenske vojske, skupaj s policijo, pri širšem varovanju državne meje izvajajo naslednja pooblastila: opozarjajo in napotujejo ljudi, jim začasno omejijo gibanje ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Člen je lahko aktiviran najdlje za tri mesece, njegovo izvajanje pa se lahko tudi podaljša. Pooblastila se lahko izvajajo pod pogoji, ki so predpisani za policiste, obenem pa mora vojska o opravljenih pooblastilih nemudoma obvestiti policijo.

Kdaj konkretno naj bi minister predlagal aktivacijo zloglasnega člena, ki je v preteklosti v javnosti že dvigoval veliko prahu, za zdaj še ni točno znano. Po dodatna pojasnila smo se obrnili tudi na notranje ministrstvo, od koder pa nam odgovorov še niso posredovali. Novelo zakona o obrambi z novim 37.a členom je državni zbor sicer sprejel v času begunske krize oktobra leta 2015. Glavni argument za podelitev večjih pooblastil vojski je bil, da bi ta pomagala razbremeniti policijo in tako povečala učinkovitost varovanja meje s Hrvaško. Ker se del civilne družbe s tem ni strinjal, so začeli z zbiranjem podpisov za referendum, kar pa je državni zbor ustavil. Pobudniki referenduma so se nato obrnili na ustavno sodišče, ki pa je pritrdilo odločitvi državnega zbora. Poslanci so nato februarja 2016 na izredni seji z 69 glasovi za in petimi proti vojski pričakovano izglasovali aktivacijo 37.a člena, ki jo je predlagala tedanja notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. 

Večina opozicije ni naklonjena podelitvi izrednih pooblastil: 'Potrebujemo več informacij'

Glede predloga ponovne podelitve izrednih pooblastil vojski v času širjenja epidemije pa so se danes že izrekli poslanci opozicije. Poslanec LMŠ Igor Peček je dejal, da so za predlog izvedeli danes iz medijev. "Potrebujemo vsebinsko in strokovno utemeljitev razlogov, da bi uvedli tak ukrep," je dejal. Prepričan je, da vojska v tem trenutku ne sodi na ulice, pričakoval pa bi, da bosta pri takšnih ukrepih koalicija in opozicija konstruktivno sodelovali, saj predlog za sprejetje v DZ potrebuje dvotretjinsko podporo, poroča STA. 

"Glede na to, da so slovenske meje že zaprte, ne vidimo potrebe, da bi vojska sodelovala na slovenski meji," je dodal. Vprašal se je tudi, kako bi na tak ukrep gledali državljani, če bi otroci na ulicah videli vojake. Po besedah Matjaža Hana iz stranke SD je opozicija trenutno konstruktivna pri sprejemanju interventnih ukrepov, to pa pričakujejo tudi od vlade, še posebej pri tako "drastičnih ukrepih, kot je vojska na ulicah". "Vedeti moramo, zakaj je to potrebno in se nato skupaj odločiti," je dejal. "Jaz se ne bojim vojske, vojska je zelo cenjen del družbe, vendar moramo to sprejemati na drugačen način, potrebujemo več informacij."

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec pa je napovedal, da njihovi poslanci aktivacije 37.a člena zakona o obrambi ne bodo podprli. Po njegovih besedah je namreč ta ukrep predviden za druge namene, torej varovanje meja, in posledično nepotreben v aktualnih razmerah.

Vsi ukrepi za soočanje s koronavirusom se namreč po njegovih besedah sprejemajo zelo hitro, "v določeni meri nepremišljeno, v določeni pa žal tudi zlonamerno". Ob tem je znova dejal, da se je premierju Janezu Janši mudilo na oblast, "da bi uresničil svoje želje, ki jih ne skriva. Če pogledamo njegov Twitter profil, vidimo, kam cilja."

Prav tako podelitvi izrednih pooblastil niso naklonjeni v SAB, je dejal njihov poslanec Andrej Rajh. "Če imata ministrstvo in vlada informacije, zakaj je to potrebno, bi jih želeli izvedeti, prav tako morajo določiti časovno omejitev ukrepov in jasno zapisati naloge, ki bi jih vojska lahko izvajala," je dejal. Bodo pa podelitev izrednih pooblastil podprli trije poslanci SNS, je danes za STA napovedal prvak stranke Zmago Jelinčič. Po njegovih besedah je treba zelo resno pristopiti k reševanju tega problema, česar se veliko ljudi še ne zaveda in zadeve jemlje z lahkoto, nonšalantno.

Aktivacija dodatnih pooblastil vojske skrajen ukrep

Obramboslovka Jelena Juvan meni, da člen 37.a zakona vojski dopušča varovanje javnega reda tudi drugje, ne le ob meji. Gre za skrajen ukrep, ki trenutno po njenem še ni potreben, bi pa lahko prišel prav, če bi denimo prišlo do popolnega zaprtja meje z Italijo.