Zbornica RS za zasebno varovanje je po nedavnem ropu SKB banke opozorila na problematiko in stanje zasebnega varovanja v Sloveniji. Po besedah sekretarja Inga Paša je ena glavnih težav, s katerimi se panoga srečuje, lahkomiseln odnos do pomena varnosti. Očitno še vedno prevladuje miselnost, da je Slovenija nekakšen izoliran otok, kjer se ne morejo dogajati hujša kazniva dejanja, in da je zaradi tega to področje manj pomembno, je dejal Paš.
Po njegovih besedah je zbornica veliko prispevala k razvoju stroke, ki danes združuje okoli 120 družb in ima okoli 5000 varnostnikov. Med drugim je v letih 2000 in 2001 sodelovala pri pripravi in sprejetju dveh pomembnih aktov, in sicer za varovanje bank in bančnega poslovanja ter za sklepanje vlomskih zavarovanj. Poleg tega je prispevala k sprejetju novega slovenskega standarda za varnostno-nadzorne centre, ki so, tako Paš, srce varovanja - pri tem so prevzeli sodoben britanski standard.
Pred dvema letoma je bil sprejet tudi nov zakon o zasebnem varovanju, ki bo v polno veljavo stopil s prvim januarjem 2006 in ki kot novost med drugim vpeljuje licenco za varnostno-nadzorne centre. Toda zaskrbljujoče je, da je zelo malo podjetij, ki imajo te centre usklajene z zakonom, je opozoril član upravnega odbora zbornice Zoran Pistotnik.
Zbornica: Kriterij za pridobitev posla ne bi smela biti najnižja cena
Licence za varovanje podeljuje in odvzema ministrstvo za notranje zadeve, ki tudi preverja, ali varnostna družba izpolnjuje pogoje, ki so predpisani z zakonom; zbornica lahko odvzem le predlaga. Zbornica torej ni inšpekcijski organ, ampak ima nalogo skrbeti za stroko ter za izobraževanje varnostnega osebja, je pojasnil Pistotnik. Kot je dodal, zbornica sicer že ves čas opozarja, da za pridobitev posla, ki se podeljuje prek javnih razpisov, ne bi smel biti najpomembnejši kriterij najnižja cena.
