Podbregarja in Ferša sumijo utaje

Nekdanji direktor Slovenske obveščevalno varnostne agencije (SOVA) Iztok Podbregar na vroča vprašanja novinarjev odgovarja, da "ni odvezan molčečnosti“. Po neuradnih virih pa Podbregarja že nekaj časa čaka pisni sklep, da je odvezan molčečnosti, vendar ga kot nekdanji direktor Sove doslej ni želel prevzeti.

Z odvezo molčečnosti predstojniki služb v javni upravi in drugih državnih organih omogočijo, da lahko sedanji in nekdanji državni uradniki javno spregovorijo o vsebinah, ki so bile v preteklosti označene za uradno tajnost in s katerimi so bili seznanjeni med opravljanjem svoje službe.

Že 18. aprila je pravosodni minister Lovro Šturm kot predsednik vladne delovne skupine povabil na pogovor Podbregarja, da bi se opredelil do ugotovitev in podal dodatna pojasnila. Nekdanji direktor Sove je prihod na sestanek s Šturmom sicer potrdil, potem pa pogovor z njim zavrnil. Pravosodni minister je želel slišati Podbregarjeve odgovore na vprašanja o plačilih iz posebnega sklada Sove, ki naj bi bili namenjeni financiranju tajnih akcij.

Bosanska komisija in 126.000 evrov „na roko“

Vlada je v letih 2003 do 2005 iz proračunskih rezerv agenciji namenila skupaj 126.300 evrov, s katerim se je Slovenija vključila v projekt, s katerim je EU sofinancirala bosansko-hercegovsko Komisijo za reformo obveščevalnega sistema BiH. Denar je ministrstvo za finance nakazalo v proračun Sove, Draga Ferša, nekdanjega direktorja Sove v letih 1993-1999, pa so izbrali za izvajalca projekta.

Toda tedanji direktor Sove Iztok Podbregar s Feršem ni sklenil običajne pogodbe, v tem primeru bodisi podjemne ali avtorske pogodbe, temveč mu je znesek izplačal iz t.i. posebnega fonda. Ta denarni sklad Sove je po zakonu namenjen izvajanju tajnih akcij in plačevanju sodelavcev, bistveno pa je, da so izplačila iz posebnega fonda oproščena plačila vseh davkov.

Podbregar je po ugotovitvah vladne komisije, ki preverja poslovanje Sove, zlorabil institut registracije tajnega sodelavca Sove. Šlo je namreč za povsem javen projekt pod okriljem EU, Ferševo vodenje bosensko-hercegovske komisije za reformo obveščevalnih služb pa v nobenem primeru ni sodilo med tajne akcije slovenske obveščevalne agencije.

Prejemnik je tako v štirinajstih obrokih dobil vseh 126.300 evrov, plačilu davka pa sta se izognila tako Sova, ki je dohodek izplačala, kakor tudi Ferš, ki mu ni bilo treba plačati dohodnine.

Natančen izračun zneska davčne utaje je zapleten, saj se je prav v letih 2003-2005, ko je Ferš prejemal nakazila iz Sove, spreminjala davčna in dohodninska zakonodaja. Prav tako je višina dohodnine odvisna od tega, kolikšni so bili celotni letni dohodki Draga Ferša, število njegovih vzdrževanih družinskih članov, morebitne olajšave ipd. Kljub temu pa je razvidno, da znesek celotnega zneska davčne utaje dosega več deset tisoč evrov.

Začetek proračunske revizije v Sovi in OVS

Računsko sodišče je danes objavilo sklep o začetku revizije za Slovensko obveščevalno varnostno agencijo (SOVA) in Obveščevalno varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo. „Od današnjega dne so stekle vse aktivnosti, povezane z omenjeno revizijo,“ je v pogovoru za 24ur.com povedal predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes.

"Gotovo so zadnji medijski zapisi in to kar se dogaja, vplivali na obseg revizije. Torej na obseg tistega, kar bo pregledano, na podlagi česar se bo ugotavljalo pravilnost oziroma nepravilnost poslovanja.", je dejal Šoltes. Pravi še, da zakon o Sovi česa takega, kot je črni fond, ne pozna. A dejstvo je, da v posebnem skladu Sove obstaja fond, ki se ne financira iz proračuna in ga je šturmova vladna skupina označila za nezakonitega. Ta del sklada se financira z denarjem iz sodelovanja s tujimi obveščevalnimi agencijami.

Za pregled v Sovi se Računsko sodišče ni odločilo šele zaradi nadzora vladne komisije nad poslovanjem obveščevalne agencije, ki je doslej ugotovila vrsto nepravilnosti glede porabe finančnih sredstev. "Odločitev o reviziji Sove smo sprejeli sami konec lanskega leta, ko smo pripravljali program dela za leto 2007,“ je povedal Šoltes.

Obveščevalne službe nikoli niso bile predmet revizije Računskega sodišča, nazadnje pa naj bi proračunsko porabo Sove oziroma njeno predhodnico VIS pregledali v letih 1996/97, v času Drnovškove vlade. "Komentiram lahko samo za obdobje zadnjih dveh let in pol, odkar sem na tej funkciji,“ pravi Šoltes. Po njegovih besedah je v Sloveniji okrog 4000 revidirancev, samo nekatere revizije pa so obvezne vsako leto.

Glede na to, da nima le zakonitega posebnega denarnega sklada za financiranje tajnih akcij, temveč je imela obveščevalna agencija po dosedanjih ugotovitvah vladne komisije celo ilegalen t.i. črni fond, je vprašanje, v kolikšnem obsegu in kako natančno bo lahko Računsko sodišče sploh revidiralo proračunske izdatke Sove.

"45.a člen zakona o Sovi določa, da agencija lahko izplačuje določene denarne izdatke, poravna stroške in nagrade za tajno pridobivanje podatkov,“ odgovarja Šoltes."Gre za t.i. posebna finančna sredstva agencije, ki morajo biti predmet finančnega načrta agencije in so namenska.“ Podatke o teh izplačilih SOVA vodi v ločenih evidencah. "Vendar skladno skladno s predpisi, ki urejajo posamezna področja. Iz navedenega sledi, da je torej tudi to poslovanje, ker je del proračuna Sove, lahko in tudi mora biti predmet revizije Računskega sodišča,“ je povedal Šoltes.

Računsko sodišče bo proračunsko poslovanje Sove in OVS pregledalo za obdobje od 2005 do prve polovice letošnjega leta. Zaradi obsežnosti naj bi bila revizijsko poročilo pripravljeno „konec oktobra oziroma v začetku novembra“, ko naj bi po Šoltesovih navedbah preučili tudi morebitne ugovore obeh obveščevalnih služb na ugotovitve iz osnutka poročila.

Janša kritičen do Kučana in Sove

"SOVA nima pristojnosti, da prisluškuje državljanom, nima pristojnosti, da deluje proti državljanom . SOVA nima pristojnosti, da razpolaga z arhivskim gradivom pred letom 1990 in nima pristojnsoti, da razpolaga z neproračunskimi sredstvi oziroma črnim fondom. Vse našteteo se je v preteklosti v tej agenciji dogajalo", je dejal premier Janez Janša

"Stoodstotno je dokazljivo, da je ta agencija razpolagala z mobilno prisluškovalno napravo, kljub temu, da agencija nima nikakršnih pristojnosti za prisluškovanje slovenskim državljanom. Avtomobil s prisluškovalno napravo je naredil 12.000 kilometrov in to po Sloveniji, ker s takšnim avtomobilom ni možno voziti po tujini“, je poudaril premier Janša.

"Zanimiv očitek, da nekdo posega v neodvisno sodstvo, glede na to, da ga izgovarja nekdo, ki je bil nekoč na čelu totalitarne politične piramide, ki je totalno obvladovalo sodstvo, tajne službe in jih zlorabljala za vzdrževanje totalitarne oblasti“, je bil kritičen Janša do Milana Kučana, ki je včeraj poudaril, da trenutno stanje v Sloveniji kaže na filozofijo, da je za osvojitev in ohranitev oblasti mogoče uporabljati vsa sredstva.