Damjan Žugelj, nekdanji direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev v času prve vlade Janeza Janše, ki urad za preprečevanja denarja vodi od marca lani, bo v roke kmalu dobil največjo bazo podatkov v državi, danes poroča portal Necenzurirano.
To mu bo omogočil nov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki so ga spisali na ministrstvu za finance pod vodstvom Andreja Širclja iz vrst SDS. V sredo ga je v drugem branju potrdil parlamentarni odbor za javne finance, in to kljub temu, da je parlamentarna služba za zakonodajo spisala kar 17 strani pripomb nanj in opozorila, da več členov ni skladnih z ustavo, saj "omogočajo neselektivno zbiranje podatkov in nesorazmerno posegajo v pravico posameznika do seznanitve s svojimi osebnimi podatki".
Predlog zakona namreč močno povečuje pooblastila urada, opozarjajo na portalu Necenzurirano. Njegovi inšpektorji bodo imeli po novem pravico brez sodne odredbe vstopiti v prostore proti volji njihovega lastnika, pregledovali bodo lahko dokumentacijo in opravljali druga preiskovalna dejanja.
Banke, hranilnice in druge plačilne institucije bodo morale uradu poročati o vseh gotovinskih in negotovinskih transakcijah nad 15.000 evrov, ne glede na to, ali so te po kriterijih pranja denarja ali financiranja terorizma tvegane ali ne.
Urad bo lahko zbiral podatke iz praktično vseh evidenc v državi, ne glede na to, ali in v kolikšni meri jih bo sploh potreboval za izpeljavo konkretnih postopkov. Imel bo dostop do podatkov Banke Slovenije, finančne uprave, centralnega registra prebivalstva, geodetske uprave, uprave za pomorstvo, okrajnih sodišč, centralne depotne družbe, evidenc osebnih izkaznic, potnih listin in vozniških dovoljenj, do podatkov o pokojninskih in zdravstvenih zavarovanjih, podatkov iz kazenskih evidenc, centralnih zbirk podatkov, ki zajemajo pravice iz javnih sredstev, in tako dalje.
V skladu s tem bodo lahko inšpektorji omenjenega urada pridobili podatke o finančnih transakcijah, nepremičninah, pravnomočnih obsodbah, sodnih postopkih, zdravstvenem zavarovanju in prejetih socialnih transferjih. Osebi, katere podatke bodo pridobili, tega ne bodo dolžni pojasniti ali je o tem obvestiti.
Podatke bodo lahko hranili 12 let, lahko jih bodo tudi posredovali drugim organom. O tem bi po predlogu zakona odločali minister za finance, notranje zadeve in pravosodje – trenutno torej Šircelj, Aleš Hojs in Marjan Dikaučič. K odločanju o tem, kdo vse bo lahko pridobival te podatke, pa jih po predlogu zakona ne zavezujejo nobeni kriteriji, še navajajo novinarji portala Necenzurirano.
Žugelj naj bi urad za preprečevanje denarja po njihovih podatkih v zadnjih mesecih že začel spreminjati v orodje za politično obračunavanje z nasprotniki vladajoče stranke. Takoj po prihodu na urad je zamenjal dolgoletnega vodjo sektorja za sumljive transakcije Lea Pongraščiča in na položaj imenoval Simono Kaučič, ki jo je na urad lani pripeljal Žugljev začasni predhodnik Ivan Kopina, nekdanji dolgoletni občinski svetnik SDS v občini Straža. Poleg tega je Žugelj iz prostorov urada preselil dokumentacijo o zadevah, ki jih je ta vodil v zadnjem desetletju in pol. Vodilni naj bi na uslužbence pritiskali z zahtevami za obravnavo ljudi, ki niso po volji vladajoči stranki. Junija lani naj bi v nasprotju z dotedanjo prakso tudi začeli pospešeno obravnavati anonimne prijave domnevnih kršitev zakonodaje. Na podlagi podatkov, ki so jih dobile z urada, so banke v Sloveniji lani zaprle račune več posameznikom – med njimi naj bi bili tudi nekateri znani podjetniki, ki niso po volji sedanji oblasti.
IP: Nekatere določbe predloga zakona so skrb vzbujajoče
Informacijski pooblaščenec je ob predlogu novega Zakona o preprečevanju pranja denarja opozoril, da morajo biti pooblastila organov, kot je Urad za preprečevanje pranja denarja, ki pomembno posegajo v pravico posameznikov do zasebnosti, urejena sorazmerno in skladno z Ustavo RS. "Zlasti to pomeni, da morajo biti pooblastila glede dostopanja do osebnih podatkov in množične obdelave teh podatkov ustrezno opredeljena v zakonu na način, ki ni neomejen in ki določa, kateri posegi so nujni, potrebni in primerni glede na naloge urada," poudarja.
Zakonodajalca je zato opozoril, da so nekatere določbe predloga zakona skrb vzbujajoče, ter za primer navedel člene 17, 96 in 134. Kot poudarja, vzbujajo skrb še posebej v luči nedavnih stališč Urada za preprečevanje pranja denarja v okviru obravnave postopkov informacijskega pooblaščenca, iz katerega izhaja, da predlagatelj šteje, da za zavezance in urad ter druge pristojne organe po predlogu ZPPDFT-2 v postopkih po tem zakonu Splošna uredba in sistemski predpisi o varstvu podatkov ne veljajo.
"To konkretno pomeni, da na primer informacijski pooblaščenec kot nadzorni in pritožbeni organ za varstvo podatkov in uveljavljanje pravic posameznika, upoštevajoč določbe ZPPDFT-2 in stališča urada, ne bi smel dostopati do nekaterih osebnih podatkov, katerih obdelavo nadzoruje," navaja pooblaščenec ter dodaja, da to glede obdelave podatkov pri uradu pomeni, da obdelava zaradi ustvarjanja neomejenih zbirk osebnih podatkov na zalogo pravzaprav ni omejena. Kot poudarja, prinaša to posledično tudi večja tveganja za zlorabe in posege v zasebnost, ki niso v skladu z Ustavo RS.
"Nobenega dvoma ni, da predlog ZPPDFT-2 zasleduje pomembne cilje javnih interesov Republike Slovenije in Evropske unije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, kar pa ne sme pomeniti, da zakon ni podvržen omejitvam Ustave RS ter evropskih predpisov o varstvu temeljnih pravic in svoboščin," še poudarja IP, ki dodaja, da na to ves čas opozarjata tudi Evropski nadzornik za varstvo podatkov in Evropski odbor za varstvo podatkov.
V okviru oblikovanja zakonskih in drugih ukrepov v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma je treba te ukrepe ustrezno uravnotežiti in uskladiti z zahtevami predpisov EU s področja varstva osebnih podatkov ter zahtevami 7. in 8. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti glede nujnosti in sorazmernosti teh ukrepov ter njihove usklajenosti s prakso Sodišča EU, je še jasen informacijski pooblaščenec.
Urad zavrača očitke: Represivnih pooblastil nimamo
Iz Urada za preprečevanje pranja denarja so na naša vprašanja odgovorili, da skladno s pozitivno zakonodajo nimajo represivnih pooblastil, urad pa je namenjen izključno zaznavanju in posredovanju informacij pristojnim institucijam in organom pregona. "Tako UPPD ne more nikakor biti institucija, ki bi bila namenjena obračunavanju," so zatrdili. Dodali so še, da nimajo pooblastil za zapiranje računov bančnim komitentom.
"Glede sprememb zakona dodajamo, da so v spremenjenem zakonu vneseni le tisti nujni popravki, ki zagotavljajo spoštovanje zavez in obveznosti, ki izhajajo iz zavezujočih priporočil Moneyvala in so bile prepoznane kot nujne, da bi Republika Slovenija lahko napredovala pri naslednjem ocenjevanju iz tega področja. Novo ocenjevanje je že napovedano in se bo izvedlo v letu 2022. Glede dela, ki se nanaša na pooblastila UPPD, pa dodajamo, da ta ostajajo enaka, kot so bila doslej," so še dodali.
KOMENTARJI (295)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.