Podatki so mu znani le iz medijev

Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec je pred preiskovalno komisijo o brezplačnikih pojasnil, da kot nadzornik nekaterih podjetij, lastniško povezanih z mariborsko nadškofijo, ni bil seznanjen s posojilom podjetju Progresija, ki je izdajalo brezplačnik Slovenski tednik. Po njegovih besedah je bila uprava Zvona ena popolnoma samostojna, nadzorni svet, v katerem je deloval, pa o tem ni nikoli razpravljal.

Krašovec je še poudaril, da je šlo pri podjetjih, povezanih z nadškofijo, za holdinški in ne koncernski način delovanja, zato so se nadzorniki umaknili iz poslovanja in tudi večjih poslov niso neposredno spremljali. Krašovec tudi zavrača navedbe Simona Zdolška iz uprave sklada Julius, da so bili nadzorniki seznanjeni s posojilom Progresiji, in dodaja, da so za to izvedeli naknadno.

Podatki so mu znani le iz medijev

Tako so podatki, koliko so omenjena podjetja prispevala za brezplačnike in koliko imajo še terjatev, kot pravi, Krašovcu znani le iz medijev. Zatrdil je tudi, da nikoli osebno ni srečal nekdanjega lastnika Progresije Andreja Lasbaherja ter da ne ve ničesar o sodelovanju Zvona ena s podjetjem Media Polis.

Več škode kot koristi

Na vprašanje, kakšno korist je imela mariborska nadškofija od brezplačnikov, Krašovec odgovarja, da je imela več škode kot koristi. Predsednico komisije Melito Župevc je še zanimalo, ali je šlo pri financiranju brezplačnikov za kakšno protiuslugo, pri čemer je opozorila na projekt obnove Betnave. Krašovec odgovarja, da so sredstva na razpisu dobili povsem legalno, povezovanje z brezplačniki pa je po njegovi oceni smešno.

Ivanjko se ne spominja, kdo se je odločil za posojilo

Nekdanji predsednik uprave sklada Julius Leo Ivanjko pa je potrdil, da je sklad dal posojilo podjetju Progresija, pri čemer so bila posojila delno vrnjena, preostali del pa je ustrezno zavarovan. Ivanjko se sicer ne spominja, kdo se je odločil za posojilo Progresiji, zanika pa, da je šlo za njegovo odločitev, kot je na pričanju pred komisijo že dejal član uprave sklada Simon Zdolšek.

Poudaril je še, da je sklad Julius v lasti holdinga Zvona ena, kjer so tudi odločali o posojilu, sam pa je le poskrbel za njegovo ustrezno zavarovanje. Njegova odločitev je bila tako popolnoma poslovne narave in ne politične, sicer posojilo ne bi bilo zavarovano, je še dejal. Podrobnosti o tem, na čigavo pobudo so se odločili za posojilo, se ne spominja in poudarja, da sklad teh sredstev ni imel, pač pa jih je imel Zvon ena.

Kdo je vezni člen?

Glede na dosedanja pričanja pred komisije je bilo po besedah Cvete Zalokar Oražem (Zares) zaznati, da je prav on vezni člen med Progresijo in podjetji v cerkveni lasti. Ivanjko to zavrača in dodaja, da če bi želel financirati brezplačnik, se ne bi odločil za posojila, pač pa bi sam ustanovil podjetje za ta namen.

Ivanjko je še zatrdil, da ne pozna podjetja Media Polis, ne spominja pa se niti sodelovanja z Matejem Raščanom, ki je bil posojilodajalec v primeru drugega brezplačnika Ekspres.

Preiskovalna komisija je zaslišala tudi nekdanjo nadzornico Gospodarstva rast Danico Ozvaldič, ki je prav tako zatrdila, da s financiranjem brezplačnika Slovenski tednik ni bila seznanjena in da je s to temo seznanjena le iz medijev.

Župevčeva pa je opozorila, da je bila Ozvaldičeva tudi članica strokovne komisije, ki je bila v mandatu prejšnje vlade pristojna za dodeljevanje sredstev za pluralizacijo medijskega prostora. Med prejemniki sredstev iz sklada so tudi Nova obzorja, pogodbo pa je v njihovem imenu podpisal ravno Lasbaher, je opozorila.

Ozvaldičeva je odgovorila, da z Lasbaherjem ni nikoli poslovno sodelovala, kot članica komisije pa se ni ukvarjala z lastništvom posameznih medijev, ki so kandidirali na razpisu. Priča tudi ne vidi povezave med omenjeno komisijo in izdajanjem brezplačnikov.

Komisija je sicer omenjene priče zaslišala zato, da bi ugotovila, kakšen interes so podjetja blizu mariborske nadškofije videla v določenem brezplačniku. Komisija tako namerava najti odgovor, ali ni šlo za "vezano trgovino".