Pod lupo inšpektorjev zaradi sadre tudi štajerska kmetija

Že včeraj smo poročali, da so celjski policist in kriminalisti opravili hišne in osebne preiskave na sedmih različnih naslovih pri štirih fizičnih ter dveh pravnih osebah na širšem celjskem območju. Ugotovili so, da so osumljenci v sostorilstvu odložili več kot 500 ton sadre na območju Koroške pod pretvezo, da gre za apno. S tem so ogrozili življenje ljudi in živali ter vplivali na kakovost zemlje ter vode. Policisti so napovedali vložitev ovadbe, osumljenim kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja pa grozi zaporna kazen.

Po neuradnih podatkih časnika Večer – ta je o sporni sadri prvi poročal konec marca letos – sta osumljeni družbi Intergas z Raven na Koroškem in Steklarna Rogaška, med fizičnimi osebami pa direktor Intergasa in eden izmed treh direktorjev Steklarne Rogaška ter voznik in njegov sopotnik, ki ga je okoljska inšpektorica ujela na kraju odlaganja sadre v Dravogradu.

Predstavniki inšpektorata za okolje in prostor so včeraj na vprašanje STA, ali so še kje drugje odkrili podobne primere kot na Koroškem, odgovorili, da so zaradi medijskih objav glede odložene sadre prejeli tudi nekaj prijav glede odložene bele snovi, ki so se nanašale na vzhodni del Slovenije. Podrobnosti v zvezi s tem včeraj niso pojasnili.

V naslednjem tednu zaključno poročilo kmetijskih inšpektorjev

Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je doslej odvzel skupno 28 vzorcev bele snovi na kupih in na zemlji, odvzel pa je tudi vzorce zemlje, kjer je bila bela snov že potrošena in zadelana.

V sedmih kupih in devetih sledovih sadre na kmetijskih zemljiščih je inšpektorat ugotovil bistveno presežene vrednosti svinca glede na dovoljene vrednosti, ki veljajo za gnojila. Medtem pa analize vzorcev zemljine glede vsebnosti svinca in kroma ne kažejo preseganj mejnih imisijskih vrednosti, kot jih določa predmetna uredba.

Kot so danes za STA še razložili na kmetijskem inšpektoratu, so prejeli vse analize vzorcev, v naslednjem tednu pa pričakujejo še zaključno poročilo, ki ga bosta pripravila Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ter Kmetijski inštitut Slovenije.

O vseh prejetih rezultatih analiz je inšpektorat že obvestil okoljsko ministrstvo in tamkajšnji inšpektorat, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter njeni inšpekcijski službi.

Sicer pa je kmetijski inšpektorat pri vseh kmetijskih gospodarstvih, ki so predmet nadzora, uvedel prekrškovne postopke, v okviru katerih izdaja odločbe o prekrških, hkrati kršiteljem zaračunava stroške analiz vzorčenja, so navedli na inšpektoratu.

Uradne nadzore uvedla tudi uprava za varno hrano

Uprava s temi postopki želi pridobiti informacije o dejanski rabi kmetijskih površin, kjer je bil raztrošen sadri podoben industrijski odpadek.

Na podlagi zbranih podatkov so inšpektorji tistim izvajalcem dejavnosti, pri katerih so ugotovili, da so sadri podoben industrijski odpadek kupili in raztrosili po površinah, odredili ukrepe, da se prepreči nevarnost morebitne kontaminacije kmetijskih pridelkov oziroma krme s svincem. Med drugim so ugotovili, da se na površinah, kjer je bila posuta sadra, živali ne pasejo.

Ob tem na upravi poudarjajo, da so primarno za zagotavljanje varnosti živil in krme odgovorni izvajalci dejavnosti, ki bodo morali dokazati, da so živila in krma skladni z veljavno zakonodajo in da ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi in živali.

V praksi to pomeni izvedbo preiskav živil pred dajanjem na trg oziroma preiskav krme pred krmljenjem živali. Kot navajajo na upravi, bodo vzorci odvzeti pod nadzorom inšpektorja. V skladu s tem so tako pod uradnim nadzorom že izvedli odvzem vzorca travinje med spravilom, rezultat preiskave odvzetega vzorca pa je bil skladen z veljavno zakonodajo.