Prav vsa zdravila, ki jih, podobno kot zagrebška Pliva – ta je sicer izdelala originator, ki je doživel velik uspeh tudi v svetu, to je antibiotik Sumamed – izdelujeta Lek in Krka, so namreč generična. Velike multinacionalke – ameriški Merck, Pfizer, Glaxo Wellcome in nemški Bayer na primer – za izdelavo enega zdravila v povprečju potrebujejo 12 let in 800 milijonov dolarjev. Lek in Krka pa na osnovi izdelanih zdravil naredijo podobna z drugačno proceduro, pri registraciji pa se sklicujejo na originatorje oziroma navajajo enake učinke kot pri originatorjih. Jasno je, da hočejo originatorji ob vsem vloženem denarju in delu podatke zaščititi. Da tako mora biti, vedo tudi v Krki in Leku. Če bi ti dve podjetji sami izdelovali originatorje, ni dvoma, da bi zaščito podatkov zahtevali v vsaki državi, ki želi postati del evropske zgodbe – tudi če bi šlo za revnejše države kot je Slovenija: Bosno, Romunijo, Moldavijo… Toda:
»Če bi Američani pristali na neko prehodno obdobje in bi bili tako fer kot Evropa…ne pa da postavljajo rok 25.januar…« razmišlja predsednik Krke uprave Miloš Kovačič. Ki se skupaj z Metodom Dragonjo iz Leka upira predčasnemu pristajanju na uvedbo podatkovne ekskluzivnosti. Viri blizu vlade se takim reakcijam čudijo, saj je vlada s sprejemanjem take ureditve že nekaj časa zavlačevala in slovenskim farmacevtom omogočila, da so registrirali veliko število generikov, ki bodo prišli na trg v bližnji prihodnosti. Najmanj, kar so od Kovačiča in Dragonje pričakovali v zameno, je, da jim pri ohranjanju dobrega imena – torej države, ki spoštuje evropsko ureditev – nudita podporo in žrtvujeta 10 mesecev, kolikor bi še imeli na voljo pred uveljavitvijo take ureditve. Toda odločila sta se drugače.
Še več, izpostavila sta eno najbolj bolečih in občutljivih segmentov slovenskih javnih financ in socialne ureditve: podatkovna ekskluzivnost bo močno obremenila zdravstveno blagajno, podražila zdravila in povišala zdravstveno zavarovanje. Pravita predsednika farmacevtskih uprav.
In tu je bistvo problema: problem ni toliko v tem, da vlada klecne pred ameriško grožnjo pred »watch listo«, ali v tem, da ni sposobna izboriti prehodnjega obdobja kot vedno-v- posebnem-položaju-Poljska. Problem je v tem, da predsednika uprav izjavljata, da se bo po sprejetju tega zakona zdravstvena blagajna sesula. Vlada in zavod za zdravstveno zavarovanje pa na to nimata odgovora. Nobenih številk, nobene strategije. Le strah pred »watch listo«.
