4. junij po vsem svetu obeležujejo kot mednarodni dan otrok žrtev nasilja. Ta dan je posvečen vsem otrokom, ki so žrtve fizičnega ali psihičnega nasilja, hkrati pa potrjuje tudi našo zavezanost in zavezanost pristojnih inštitucij varovanju pravic otroka. Kljub vse glasnejšemu opozarjanju k reševanju otrok je nasilje še vedno njihov vsakdan.

Da je tako tudi pri nas, kažejo podatki slovenske policije. Pred dvema letoma so namreč policisti zabeležili 149, lani pa 99 primerov spolnih napadov na osebo, mlajšo od 15 let. Veliko večino teh primerov, kar 99 odstotkov, so policisti preiskali. Primerov zanemarjanja otrok in surovega ravnanja z njimi je bilo lani 352, leto pred tem pa še nekoliko več – 390.
Dalida Horvat iz Društva SOS telefon, kjer se vsakodnevno soočajo s klici obupanih žrtev, je za 24ur.com dejala, da se število otrok, ki bi sami klicali ter prijavili nasilje, ne spreminja. "Otroci le stežka sami pokličejo,“ pravi in dodaja, da pa k sreči raste število klicev odraslih, ki želijo prijaviti nasilje nad nekim otrokom. "Vedno se trudimo prepričati otroka, da nam poda čim več podatkov, a to nam le redko tudi uspe. Otroci se bojijo. V takem primeru otroku svetujemo, naj se obrne na neko odraslo osebo, najde pomoč pri odraslem in skupaj opravita prijavo,“ pojasnjuje Horvatova.
Odrasli, ki bi radi opozorili na nasilje nad otroki, po njenih besedah pogosto sprašujejo, kam naj se obrnejo. V primeru fizičnega nasilja ali spolne zlorabe jih nemudoma prosijo, naj gredo na policijo ali na pristojni center za socialno delo. "Poskušamo jih prepričati, da niso anonimni, saj takšna prijava bolj zaleže,“ še pravi.

Kot pravi, je daleč največ zanemarjanja otrok. Pri tem gre večinoma za vzgojno nemočne starše, ki so bodisi odvisniki od alkohola, drog, bodisi so sami žrtve nasilja, vse več pa je tudi takih, ki večino svojega časa posvetijo delu, zaradi česar je otrok prepuščen samemu sebi. Vse več klicev je tudi posledica fizičnega nasilja in spolnih zlorab.
Posledice nasilja: Otroci postanejo črne ovce
"Zelo pomembno je, da se nasilje čim prej prekine. Dalj kot traja, hujše so posledice,“ je dejala naša sogovornica. Kot je pojasnila, so daleč najhujše na področju identitete. "Tu je problematično to, da nimajo občutka lastne vrednosti. Počutijo se kot črne ovce ali pokvarjeno blago, mislijo, da so drugačni in čudni, da je nekaj z njimi narobe. To se lahko človeku pozna vse življenje,“ pravi. Zaradi nasilja so seveda pogoste tudi zdravstvene ter psihosomatske težave. Pri slednjih se lahko na primer doživljanje nasilja prenese v bolečine v trebuhu, kronične glavobole, nespečnost, strahove in ostalo. "Nekateri majhni otroci začnejo ponoči znova močiti posteljo, drugi se zelo močno navežejo na igračko, ki jim nadomesti varen odnos,“ je ponazorila. Pri starejših so pogosto prisotne depresije, samomorilna nagnjenja, samopoškodovanje, strah, bežanje od doma, agresija do drugih. Postanejo lahko zaprti, imajo učne težave, težave s koncentracijo, pogosto pa postanejo tudi žrtve svojih vrstnikov, je še pojasnila Horvatova in pozvala Slovenke in Slovence, naj si ne zatiskajo oči ter otrokom pomagajo iz stiske.

Raziskava OZN: spolno zlorabljenih 223 mlajših od 18 let
Organizacija Združenih narodov je 4. junij razglasila za mednarodni dan leta 1982 zaradi izraelskega nasilja nad palestinskimi in libanonskimi otroki. Generalna skupščina Združenih narodov je 20. novembra 1959 sprejela deklaracijo o otrokovih pravicah, natanko trideset let pozneje, leta 1989, pa konvencijo o otrokovih pravicah.
OZN je pred šestimi leti izvedla obsežno raziskavo nasilja nad otroki, ki je pokazala, da je le 2,4 odstotka otrok celega sveta zakonsko zaščitenih pred kakršnimi koli oblikami nasilja. Med državami, ki vsako obliko nasilja nad otroki opredeljuje kot kaznivo, pa ni Slovenije. Po podatkih iste raziskave je bilo 150 milijonov deklic in 73 milijonov dečkov pod 18. letom starosti vsaj enkrat v življenju prisiljenih v spolni odnos ali pa v kakšno drugo obliko spolnega nasilja. Dodatnih 218 milijonov otrok pa naj bi zlorabljali za delovno silo.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.