V pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so predvidoma za sredino januarja napovedali stavko. Razlog zanjo je, da vlada zavrača možnost, da bi se hkrati pogajali o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom in o odpravi anomalij zaradi spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest.
Po prepričanju pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, v kateri deluje 28 sindikatov, je hkratno pogajanje o navedenih vprašanjih "edini način, ki bi preprečil nastajanje vedno novih anomalij in neskončno nadaljevanje pogajanj o spremenjenem vrednotenju posameznih skupin delovnih mest", je na novinarski konferenci pojasnil Počivavšek. Ker vlada zavrača to možnost, je pogajalska skupina prejšnji teden tudi zapustila pogajanja z vladno stranjo o odpravi plačnih anomalij.
Odločitev vlade za ločena pogajanja je po njihovem prepričanju "nerazumna, izrazito kratkovidna in škodljiva". "Zavračanje razumemo kot odločitev vlade, da se dokončno poruši enoten plačni sistem, k čemur je sama že doslej izdatno prispevala in še prispeva s svojimi odločitvami. Razumeli ga bomo tudi kot nadaljevanje vladnega sledenja interesom posameznih vplivnih skupin v javnem sektorju, ki jim plačni sistem ne ustreza, saj računajo, da bodo sami v ločenih pogajanjih z vlado dobili več, pa čeprav na račun drugih skupin javnih uslužbencev," je dejal Počivavšek.
Da gre za ozke partikularne interese po njegovih besedah kaže tudi odločitev vladne strani, da pogajanja o odpravi anomalij za zaposlene nad 26. plačnim razredom zaključi zgolj s sindikati Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki jo vodi Branimir Štrukelj, in sicer na način, "ki dejansko v ničemer ne prinaša odprave anomalij". Razen orientacijskih delovnih mest v skupini J, ki se dvigujejo za en plačni razred, namreč nobeno drugo orientacijsko mesto ne pridobiva ničesar, je opozoril. Dodal je, da pa je to hkrati bistveno manj, kot v svojih stavkovnih zahtevah postavlja največji sindikat v KSJS, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki je stavko napovedal za februar prihodnje leto.
"Opozarjamo, da bi bili morebitni dogovori, sklenjeni na takšen način in očitno na škodo velikega števila javnih uslužbencev, tako z vidika legalnosti kot tudi z vidika legitimnosti, sporni," je dejal Počivavšek.
Številni sindikati že oblikovali stavkovne odbore
Za zaščito interesov svojih članov so po njegovih besedah številni sindikati iz njihove pogajalske skupine v zadnjih dneh oblikovali stavkovne odbore, nekateri pa bodo to storili v prihodnjih dneh, ko bo tudi potekalo odločanje o napovedi stavke v teh sindikatih. Odločitev bo predvidoma znana v prihodnjem tednu, tako še ni določen točen datum stavke, ki pa se bo najverjetneje zgodila sredi januarja prihodnje leto.
Tudi o načinu stavke se še niso dogovorili, je dejal Počivavšek. Kot je pojasnil, je na nekaterih področjih možnost stavke omejena, zato bodo pripravili tudi protestne aktivnosti, ki se jih bodo lahko udeležili člani vseh sindikatov.
Takojšnja odprava preostalih anomalij, varčevalnih ukrepov, zagotovitev sredstev za povečane stroške dela ...
Stavkovne zahteve so torej, da se v okviru enotnega plačnega sistema takoj in hkrati odpravi preostale anomalije pri vrednotenju delovnih mest nad 26. plačnim razredom, in anomalije, ki so nastale zaradi spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest, in sicer z dvigom za tri do štiri plačne razrede za primerljiva delovna mesta.
Najpozneje s 3. januarjem zahtevajo tudi začetek odpravljanja še preostalih varčevalnih ukrepov, vključno z osemodstotnim znižanjem vrednosti plačnih razredov po zakonu za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012. Prav tako zahtevajo zagotovitev sredstev delodajalcem za povečane stroške dela.
Počivavškova namestnica Ana Jakopič je poudarila, da so njihove sindikalne zahteve namenjene temu, da dejansko ohranijo enoten plačni sistem in zaščitijo vse javne uslužbence. Kot je poudarila, jim je nemogoče očitati, da so nerazumni, ker zahtevajo pri nekaterih uslužbencih dvig plač za tri do štiri plačne razrede, saj da je vlada pri nekaterih pristala na dvig za sedem plačnih razredov, prav tako je našla denar za direktorje javnih zavodov in razmišlja, kako zdravnike, ki v času specializacije napredujejo, še dodatno nagraditi. "Ne bomo dovolili, da bi zaradi nekaterih parcialnih interesov in vladne fige v žepu prišlo do tega, da bi se sistem sesul in da bi nekateri od tega imeli veliko, nekateri pa nič," je dejala.
Zahteve Počivavškove skupine sindikatov glede odprave plačnih anomalij za ministrstvo nesprejemljive
Na ministrstvu za javno upravo pa zahteve pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja glede odprave plačnih anomalij zavračajo. Zahteve so "nesprejemljive, saj govorijo o stotinah milijonov povečanj, kar je z javnofinančnega vidika nevzdržno". Sindikatom očitajo zavračanje predlogov za učinkovitejši javni sektor.
Kot so zapisali na ministrstvu, vlada spoštuje vse zaveze iz dogovorov in dozdajšnjih stavkovnih sporazumov in želi skladno z zavezami začeti pogajanja o primerljivosti plač z zdravniškimi.
Napoved stavke na ministrstvu označujejo kot "milo rečeno" nenavadno in nerazumno "ob dejstvu, da vlada skladno z vsemi zavezami sprošča varčevalne ukrepe in se posledično povišujejo plače v javnem sektorju". Dodajajo, da so za odpravo anomalij že do zdaj namenili več, kot je bilo dogovorjeno s sindikati, in sicer 80 namesto 70 milijonov.
Na ministrstvu se jim zdi, da nekateri sindikati dejstvo, da imamo relativno visoko gospodarsko rast, jemljejo kot priložnost, da si izborijo visoke plače. A opozarjajo, da "plače v javnem sektorju ne morejo rasti neodvisno od dejstva, da je treba odpraviti proračunski primanjkljaj in odplačevati dolg". "Ne smemo ponoviti napake, ko smo v času 'debelih krav' praktično vse dali za plače, potem ko je prišla kriza, pa smo morali sprejemati radikalnejše ukrepe," so zapisali.
Primerjava mase za plače v prvih šestih mesecih leta 2017 glede na prvih šest mesecev leta 2015 po navedbah ministrstva kaže, da se je masa za plače povečala za 10 odstotkov, povprečna plača v istem obdobju pa za 6,3 odstotka. Ti podatki pa še ne upoštevajo učinka odprave anomalij, "ki se bo nesporno zgodil, kar pomeni, da bo dvoletna rast plač še višja". Opozarjajo, da plače rastejo hitreje kot gospodarska rast.
Glede pogajanj o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom na ministrstvu navajajo, da so se nadaljevala, vendar prišla v slepo ulico in zastala za več mesecev, ker sindikati niso dali nasprotnih predlogov, "vlada pa ni mogla nadaljevati naprej s pogajanji o primerljivosti delovnih mest z zdravniki, niti ni mogla zapreti pogajanj o odpravi anomalij". Težava je tudi bila, da sindikalni predlogi niso bili poenoteni.
Na ministrstvu še poudarjajo, da je bil izhodiščni predlog za višje plače, ki ga je podala Počivavškova skupina, vreden 160 milijonov evrov, pri čemer naj bi bilo višjih plač deležnih novih 75.000 zaposlenih v javnem sektorju. "Če bi bil ta predlog realiziran, bi to pomenilo, da je odpravo anomalij mogoče razumeti tako, da je od 165.000 zaposlenih v javnem sektorju okoli 140.000 zaposlenih prejemalo prenizke plače, kar pa z odpravo anomalij nima nikakršne zveze", pravijo. Odprava anomalij namreč pomeni uresničitev načela enakega plačila za primerljivo delo, ne pa splošno višanje plač, dodajajo.
Spomnimo ...
Pogajanja v javnem sektorju o odpravi anomalij za zaposlene nad 26. plačnim razredom sicer potekajo že vso jesen, te dni pa so intenzivna predvsem na ravni posameznih panog. Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja bi se lahko zaključila v petek.
Desetdnevni rok, ki so ga postavili zaposleni v zdravstveni negi, se izteka
Iztekel se je tudi desetdnevni rok za vladni protipredlog sprememb kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi. Predstavniki Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, ki so svoj predlog vladni strani predstavili 24. novembra, želijo predvsem uveljavitev kadrovskih normativov.
Na srečanje v tem tednu so vladno stran v petek pozvali tudi v Sindikatu poklicnih gasilcev Slovenije, kjer želijo nadaljevanje pogajanj o kolektivni pogodbi za dejavnost poklicnega gasilstva, ki jih je omogočil petkov podpis aneksa h kolektivni pogodbi v javnem sektorju. O stavki pa se bodo v sredo začeli izrekati tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.