Poslanke in poslanci so na slavnostni seji počastili štirinajsto obletnico plebiscita, na katerem so se volivke in volivci odločili za samostojno slovensko državo oziroma državni praznik ob dnevu samostojnosti, ki ga praznujemo 26. decembra.
Predsednik državnega zbora France Cukjati je v slavnostnem nagovoru poudaril, da svoboda ni svoboda do zla, temveč svoboda do dobrega. To, za kar se odločimo, nas neizbrisno zaznamuje, v dobrem ali slabem, je še dodal. Slavnostne seje so se udeležili predsednik države Janez Drnovšek, predsednik vlade Janez Janša, predsednik ustavnega sodišča Franc Čebulj, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, ministrice in ministri, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, diplomatski zbor ter drugi predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja.
Na slovesnosti ob današnji obletnici plebiscita za samostojnost in neodvisnost Slovenije v ljubljanskem Cankarjevem domu pa je predsednik vlade Janez Janša povedal, da je bila skladnost Slovencev, iz katere se je razvila zadostna sila za oblikovanje lastne države, vzpostavljena za kratek, toda odločilni čas šele med plebiscitom decembra 1990 in vojno za Slovenijo 1991. Kot je še dejal, so v tem izvoru zapisane korenine trajnega ljudskega soglasja o slovenski državnosti.
Štirinajsta obletnica plebiscita
23. decembra leta 1990 se je na plebiscitu 88,5 odstotka vseh volivcev izreklo za samostojnost Slovenije. Izidi so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu in 26. december obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti.
Na plebiscitarno vprašanje "Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno; tj. 88,5 odstotka vseh volivcev.
V zakonu o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je bilo določeno, da je odločitev na plebiscitu sprejeta, če se zanjo izreče večina glasovalnih upravičencev. Po zakonu je morala republiška skupščina v šestih mesecih od dneva razglasitve plebiscitarne odločitve sprejeti ustavne in druge akte in ukrepe, potrebne za osamosvojitev.
Slovenska skupščina je 25. junija 1991 na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan kasneje, 26. junija, je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost. Dan državnosti, 25. junij, je največji slovenski državni praznik.
13 let od sprejema ustave samostojne Slovenije
Skupščina Republike Slovenije pa je na današnji dan pred 13 leti sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije, s sprejetjem katere je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, temelječem na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. V počastitev sprejetja in uveljavitve ustave, ki je temeljno vodilo odločanja ustavnih sodnikov, je ustavno sodišče 23. december razglasilo za dan ustavnosti, praznujemo pa ga od leta 1997.
Za sprejetje ustave so poslanci od izvedbe plebiscita potrebovali še točno leto dni. Sprejetje se je sprva zavleklo zaradi priprav na osamosvojitev, nato zaradi agresije na Slovenijo, pozneje pa so k temu prispevala še ideološka razhajanja strank. Zaradi trajnosti ustavne ureditve si stranke še toliko bolj prizadevajo za uveljavitev svojih vrednot v ustavi, stališča pa so poenotile šele, ko je nastopila časovna stiska.
