DZ je novelo zakona z 49 glasovi za in 20 proti sprejel minulo sredo. Novelo so podprli v koaliciji, proti so glasovali v SDS, v NSi pa so se glasovanja vzdržali.
Novela strožje kot doslej omejuje vlado pri vseh tistih ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika. DZ se bo sprva seznanjal z morebitnimi vladnimi epidemičnimi ukrepi, pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 ali 90 dni pa bo o njih tudi glasoval.
Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v zakonodajni postopek pa vložili koalicijski poslanci s prvopodpisano Janjo Sluga (Svoboda).
Predstavniki Ljudske koalicije, ki združuje več skupin in gibanj, med drugim Združenje za naravni razvoj otrok, Gibanje Zdrava družba in Maske dol, so kritični do obravnave novele po skrajšanem postopku. Po njihovih navedbah so v DZ vložili trikrat več podpisov kot je potrebnih za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih. Zato menijo, da mora oblast slišati takšno pobudo in jo tudi upoštevati. V današnji izjavi za medije so poudarili, da je "vse, kar se danes dogaja, odraz moči ljudstva, ki ga politike že več kot dve leti in pol ne spoštuje".
Ena izmed predstavnic koalicije Esmeralda Vidmar je v izjavi za medije premierja Roberta Goloba pozvala, da opravi dialog s celotno civilno družbo in pripravijo celostno prenovo zakona o nalezljivih boleznih, ki ga bo DZ obravnaval po rednem postopku, ob tem pa opravil tudi širšo javno razpravo.
Če bo danes pobuda vložena v skladu z zakonom, bo predsednica DZ določila rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. DZ referendum razpiše, če pobudnik predloži podpise podpore najmanj 40.000 volivcev.
Če bi pobudnikom uspelo zbrati zadostno število za razpis referenduma in bi z referendumsko pobudo uspeli, bi to pomenilo, da DZ v skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne bi smel sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. To bi najbrž pomenilo, da bi v veljavi ostal trenutni zakon o nalezljivih boleznih, ki pa je, glede na ugotovitev ustavnega sodišča, v neskladju z ustavo.
Ustavno sodišče je namreč junija lani ugotovilo, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Posledično so bili neustavni tudi epidemiološki vladni odloki v delu, v katerem so bili sprejeti na tej podlagi. Ustavno sodišče je zato DZ naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh mesecih, česar pa DZ za zdaj še ni storil.
A pobudniki referenduma so prepričani, da novela zakona "odpravlja neustavnost z neustavnostjo" oz. neustavnosti ne odpravlja, pač pa jo uzakonja.
Med pobudniki referenduma sicer ni stranke Resni.ca, v kateri so v preteklosti ostro nasprotovali ukrepom za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Kot so pojasnili v stranki, sprejeto novelo ocenjujejo kot slabo, a v dani politični situaciji rešitve v referendumski pobudi ne vidijo.
Po mnenju Pravne mreže za varstvo demokracije možnost referenduma vprašljiva
V Pravni mreži za varstvo demokracije ob pobudi za razpis referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih poudarjajo, da je ta sicer pravica pobudnikov, a se ob tem postavlja vprašanje, ali gre za zakon, ki je sploh lahko predmet referendumskega odločanja. Po ustavi namreč predmet referenduma ne more biti zakon, ki odpravlja protiustavnost.
Katarina Bervar Sternad je spomnila, da novela zakona prinaša odpravo neustavnosti in prinaša nujno potrebne spremembe zakona o nalezljivih boleznih. Ustavno sodišče je namreč junija lani ugotovilo, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Ob tem je DZ naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh mesecih, česar pa ta za zdaj še ni storil.
Po njenem mnenju zgolj argument, da o noveli zakona ni bilo javne razprave, ne more biti edini razlog za referendumsko pobudo. Kot je spomnila, so predlog v Pravni mreži za varstvo demokracije pripravili že lani novembra, javna predstavitev mnenj pa je bila opravljena, ko je bil zakon v preteklem sklicu parlamenta prvič v zakonodajnem postopku.
Pojasnjuje tudi, da bi bila obravnava novele zakona po rednem postopku res najbolj smiselna, a le v primeru, če ne bi bili priča ponovnemu višanju števila dnevnih okužb z novim koronavirusom in ne bi obstajala možnost, da bo morala vlada jeseni ponovno sprejemati posamezne ukrepe za zajezitev epidemije covida-19.
Ali se bodo v Pravni mreži za varstvo demokracije ob morebitni referendumski kampanji vanj vključili, Bervar Sternadova danes še ni želela napovedovati. Izpostavila pa je, da se poraja vprašanje, ali gre za zakon, ki je sploh lahko predmet zakonodajnega referenduma. Ustava namreč v 90. členu določa, da zakonodajnega referenduma med drugim ni možno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
KOMENTARJI (345)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.