Gibanje Za pitno vodo je na novinarski konferenci v Ljubljani danes spomnilo na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2018, na podlagi katere je bil ponovljen referendum o zakonu o gradnji drugega tira. Ustavno sodišče je namreč takrat odločilo, da mora vlada v referendumski kampanji informacije podajati na pošten in zadržan način in da mora predstaviti tako argumente v prid zakonu kot tiste, ki mu nasprotujejo. Informacije mora podajati stvarno, celovito in transparentno.
Prepričani so, da vlada s svojim delovanjem krši ta določila in s tem deluje nezakonito. "Vlado pozivamo, naj umakne vse sporne vsebine in neresnične izjave iz vseh komunikacijskih kanalov vlade in njenih funkcionarjev," je poudaril Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij. V javnem pozivu so vlado pozvali tudi, naj na omenjenih komunikacijskih kanalih zagotovi objave, s katerimi se bo zatrdila neresničnost predhodno podanih izjav vlade in njenih predstavnikov in ki bodo in vsebovale resnična dejstva.
Tako Petek kot Uroš Macerl iz Eko kroga sta poudarila, da novela zakona ne zaostruje vodovarstvenih pogojev za gradnjo, ampak jih rahlja. "Vodovarstveni pogoji so v obstoječem zakonu in spremembah isti, a novi zakon dovoljuje gradnjo na vseh zemljiščih. Doslej so bili ti posegi dovoljeni le na obstoječih stavbnih zemljiščih znotraj naselij," je poudaril Petek. "V skladu z novelo bo gradnja možna na podlagi občinskih prostorskih načrtov, ki se lahko zarišejo na nova območja. S tem bomo pozidali nova priobalna zemljišča," se je strinjal Macerl.
Kot neresnične je Macerl zavrnil tudi navedbe, da novi zakon povečuje poplavno varnost s povečevanjem sredstev za vzdrževanje vodotokov. "Da s tem denarjem saniramo obstoječe težave, je sicer v redu. A ta zakon hkrati ustvarja nove težave," je opozoril na dejstvo, da pozidan priobalni pas pomeni večjo poplavno ogroženost. "To je tako, kot bi se hvalili, da bomo povečali sredstva za zdravljenje alkoholikov, hkrati pa bi dovolili kupovanje alkohola otrokom," je ponazoril.
Vsi na novinarski konferenci prisotni predstavniki gibanja Za pitno vodo so danes tudi zatrdili, da na priobalnih in vodnih zemljiščih nimajo svojih nepremičnin, niti nimajo interesa na njih graditi, kar jim je sicer, kot so navedli, očital premier Janez Janša.
Gibanje Za pitno vodo danes svoja stališča predstavlja na dogodkih po vsej Sloveniji, med drugim v Kranju, Domžalah, Brežicah in Mariboru.
Na ministrstvu za okolje so sicer mnenja, da so bili podpisniki zahteve za referendum zavedeni. Po njihovih besedah so ljudje v resnici oddali podpis proti dodatni zaščiti pitne vode, proti večji poplavni varnosti in proti zaostrovanju pogojev za gradnjo na območju priobalnega pasu.
Tako so maja ob zbiranju podpisov spomnili, da se z novelo zakona pomembno oži možnosti posegov na priobalna zemljišča, saj je odpravljena možnost krčenja priobalnega pasu s 15 metrov na do nič metrov. To po njihovih pojasnilih pomeni, da odslej zakon dopušča možnost posegov na priobalni pas zgolj za objekte javne rabe, kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno, ti posegi pa bodo možni zgolj pod pogojem, da to možnost najprej dovoljuje prostorsko-izvedbeni akt občine. Teh objektov prav tako ne bo možno graditi v primeru ogrožene poplavne varnosti, če bi obstajala tveganja za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji upravljanja voda.
KOMENTARJI (111)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.