Pobuda za prekategorizacijo obalne hitre ceste v glavno

V krajih ob hitri cesti med nekdanjim mejnim prehodom Škofije in Koprom se že 15 let pritožujejo zaradi povečevanja prometa po vzporednih poteh, letos pa so razmere eskalirale, je poudarila predstavnica Skupnosti civilnih iniciativ Koper Barbara Verdnik. Po njenih besedah je mogoče na lokalnih in zasebnih cestah ter celo na dvoriščih srečati avtodome in počitniške prikolice vseh možnih evropskih registracij.

Od vzpostavitve vinjetnega sistema v letu 2008 se je zvrstilo veliko pobud za ukinitev cestninjenja, vse pa so bile zavrnjene z obrazložitvijo, da bi zrušile enotni sistem cestninjenja in postavile prebivalce drugih delov Slovenije v neenakopraven položaj.

Zdaj so se civilne iniciative iz slovenske Istre združile in ubrale drugačno pot. Zahtevajo obvezno preusmeritev tranzitnega prometa na hitro cesto ali pa ukinitev statusa hitre ceste. Kot je dejala Verdnikova, bi s tem tudi "odpravili napako iz leta 2008, ko je takratna vlada neupravičeno in v neskladju z vsemi predhodnimi dogovori in načrti" obalno cesto uvrstila v vinjetni sistem.

Obalna hitra cesta je bila izvorno namenjena povezovanju središč lokalnega pomena in dostopu do slovenskega avtocestnega križa, je poudaril Aurelio Juri, ki je leta 1993 kot koprski župan podpisal odlok o lokacijskem načrtu. Lokalne skupnosti so dale soglasje k načrtu prav zaradi takšnega namena, je dodal predstavnik civilne iniciative s Škofij Edmond Gašpar. Po njegovih besedah je bila leta 2005 tudi predana v obratovanje v takšni funkciji: kot cesta, za katero se ne plačuje cestnina.

Kot je poudaril Gašpar, so si takrat krajani Škofij končno oddahnili, ker so se rešili tranzitnega prometa skozi kraj, a le za dobri dve leti, do uvedbe vinjetnega sistema. "Ogoljufani smo bili," je zatrdil.

'Najdražjih sedem kilometrov hitre ceste na svetu'

Po mnenju predstavnikov civilne iniciative cestninjenje na območju nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja ni v duhu osimskih sporazumov. Poudarjajo, da Italija ne zaračunava cestnine od Škofij do Tržiča (Monfalcone).

V prid ukinitve statusa hitre ceste navajajo neizpolnjene tehnične pogoje. Opozarjajo, da uredba o cestninskih cestah dopušča izjeme, ko je promet na vzporednih cestah oviran in ni možen drugačen obvoz. Tako je tudi del obalne hitre ceste od začetka predora Markovec do Jagodja že sedaj izvzet iz sistema cestnin, so spomnili.

Juri je izrazil prepričanje, da nikjer drugje v Sloveniji, tudi v bližini turističnih krajev ne, lokalne ceste niso tako zasedene z avtodomi in počitniškimi prikolicami. Glavni razlog je najdražjih sedem kilometrov hitre ceste na svetu, je ocenil. Po njegovih besedah je prišel čas, da pobudo preimenujejo v zahtevo. Naslovili so jo na predsednika vlade Roberta Goloba, ker posega na področje treh ministrstev.

V civilni iniciativi menijo, da bi pristojni lahko izpolnili zahteve do konca leta. Priznavajo pa, da to ne bi rešilo vseh težav, ki so pretežno posledica povečanega prometa.