Iniciativni odbor za šolo po meri človeka, ki jo sestavlja skupina staršev in pedagogov, je na predstavnike oblasti naslovil državljansko pobudo, naj se tistim učencem v zadnji triadi osnovne šole, ki izven šole obiskujejo različne dejavnosti (tuj jezik, tečaje računalništva, glasbeno, plesno ali baletno šolo oz. treninge različnih športnih panog), izvajajo pa jih strokovno usposobljeni učitelji in mentorji po potrjenih programih, te prizna kot enakovredne enemu izmed šolskih izbirnih predmetov.
Poleg tega pa odbor predlaga tudi, naj se tistim učencem, ki obiskujejo župnijski verouk, ta prizna kot alternativen obveznemu izbirnemu predmetu verstva in etika. Župnijski verouk pa naj po njihovem mnenju tudi v prihodnje poteka izven šole.
Dodatni izbirni predmeti - dodatne obremenitve
Po nekaj mesecih novega šolskega leta ugotavljajo, da so obveznosti učencev v zadnji triadi devetletke v primerjavi z osemletko še večje, je v svoji pobudi zapisal omenjeni iniciativni odbor, katerega predsednik je Hubert Požarnik. Učenci imajo med drugim namreč tri dodatne izbirne predmete. To zanje pomeni več učenja, preverjanj znanja in predvsem še težje šolske torbe, ki so že od prvega razreda dalje za deset odstotkov težje od učencev samih, opozarjajo.
Ugotavljajo tudi, da zaradi oblikovanja skupin izbirnih predmetov, ki pa se po trenutni zakonodaji lahko izvajajo le v šolah, učenci obiskujejo izbirne predmete, ki si jih niso izbrali sami in do katerih ne čutijo posebnega nagnjenja, temveč se vanje vključujejo le zaradi šolsko-organizacijskih vzrokov.
Neusklajeni urniki, varstvo ni zagotovljeno
Za mnoge izbirne predmete je urnik pogosto težko pripraviti tako, da učencem ne bi bilo treba čakati nanje, ugotavljajo pobudniki. To pa pomeni, da otroci ostajajo v šoli še dalj časa, pogosto brez pravega varstva, zato se pobudniki zavzemajo za takšno spremembo šolske zakonodaje, ki bo omogočila razširitev ponudbe izbirnih predmetov in obenem razbremenila učence. Menijo namreč, da bi ta pobuda prispevala k večjemu spoštovanju različnosti in iskanju demokratičnega soglasja in sodelovanja med otroki, starši, učitelji in predstavniki šolskih ter drugih državnih oblasti.
