Po zmagi Joeja Bidna zavelo novo upanje v ponoven zagon transatlantskih odnosov

V virtualnem Studiu Evropa so na posvetu o transatlantskih odnosih, ki ga je povezovala novinarka Ksenija Horvat, nastopili demokratski ameriški senator Bob Menendez, evropska poslanca David McAllister in Danuta Hübner (oba EPP), slovenska evroposlanca Tanja Fajon (S&D/SD) in Klemen Grošelj (Renew/LMŠ) ter nekdanja visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.

Menendez, ki je tudi član senatnega odbora za zunanje zadeve, je napovedal, da bo nova administracija pod vodstvom novoizvoljenega predsednika Joeja Bidna znova okrepila pomen čezatlantskih odnosov. "Eden prvih korakov bo zagotoviti, da se je neodgovorna politika Donalda Trumpa končala," je poudaril in napovedal vrnitev k "temeljnim skupnim vrednotam".

Med njimi je senator izpostavil predvsem vrednote liberalne demokracije, in sicer človekove pravice ter vladavino prava. Predvsem Mogherinijeva je to toplo pozdravila in izpostavila, da EU tako ne bo več osamljena v tem "naivnem prepričanju", da je treba braniti te vrednote v vse bolj brezobzirnem globalnem boju velesil za premoč.

Predsednik odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve McAllister je izpostavil, da je odhajajoči ameriški predsednik Trump naredil veliko škode transatlantskim odnosom. Izpostavil je predvsem umik ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma, iranskega jedrskega sporazuma in sporazuma o odprtem nebu. A kljub temu Evropska unija z nikomer drugim ne deli toliko skupnih vrednot kot z ZDA in Kanado.

Izrazil je pričakovanje, da se bo že v naslednjih tednih okrepilo sodelovanje na petih prioritetnih področjih, od sodelovanja v boju proti covidu-19 do gospodarskega okrevanja po pandemiji. Nagovoriti bo treba skupne izzive v boju proti podnebnim spremembam. Okrepiti bo treba tudi pomen multilateralizma. "ZDA bi morale mednarodne organizacije voditi, ne pa jih zapuščati," se je zavzel McAllister.

Pomembna tema bo tudi naslavljanje skupnih izzivov v zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti, je še izpostavil McAllister. Evropa bo morala na tej ravni res narediti več, "vendar pa želimo ohraniti naše prijatelje", pa je glede tega dodala Mogherinijeva. "Svet dramatično potrebuje skupno vodenje ZDA in EU," se je zavzela.

Danuta Hübner, sicer članica odbora Evropskega parlamenta za trgovino, je opozorila, da s prihodom Bidna v Belo hišo problemi v transatlantskih odnosih ne bodo kar izginili. Odprtih je bilo kar nekaj vprašanj, tudi na področju trgovine. In v minulih letih so bili temelji odnosov močno pretreseni, je menila.

Hübnerjeva je opozorila predvsem na problem nacionalizma na obeh straneh Atlantika. "Trumpizem je še vedno zelo živ," pa je dejala Fajonova. Opozorila je, da je treba ostati realističen, je pa po njeni oceni za transatlantske odnose zelo dobro, "da je konec te nočne more" s Trumpom.

Grošelj se je medtem zavzel, da bi prihodnost gradili na skupnih vrednotah. Temelj pa so človekove pravice in tudi vladavina prava. Pri tem bo sicer morala Evropa najprej narediti "domačo nalogo" v odnosu do Poljske in Madžarske. Mehanizem, ki naj bi EU omogočil spoštovanje vladavine prava in za katerega sta se dogovorila Svet EU in Evropski parlament, mora ostati. "Ne gre le za denar, gre za prihodnost EU," je poudaril Grošelj.

Senator Menendez je sicer med drugim napovedal tudi brezpogojno vrnitev ZDA k pariškemu podnebnemu sporazumu, ne pa tudi k iranskemu jedrskemu sporazumu. Ta bo moral biti nekako nadgrajen, da bo naslavljal tudi vprašanja glede iranske raketne tehnologije in "podpiranja terorizma v regiji". EU bi pri tem lahko igrala posredniško vlogo, se je zavzela Mogherinijeva. A treba bo ponovno zgraditi zaupanje, kar bo težko, je opozorila.

Vendarle pa je Menendez optimističen, da bodo ZDA in države EU uspele skupaj premagati vse prihodnje izzive in nastopiti skupaj predvsem v odnosu do Kitajske, ki se vse bolj vzpenja. T.i. Zahodni svet skupaj tudi z Avstralijo in Novo Zelandijo predstavlja velikansko moč, zlasti gospodarsko. In le na ta način se bo lahko soočil z izzivi Kitajske na gospodarskem in varnostnem področju in glede zaščite človekovih pravic, se je zavzel ameriški senator.