Po vrhu EU: Sloveniji 10,5, Hrvaški 22 milijard evrov

Z vrha EU odhajamo zadovoljni, saj je izkupiček od vseh dosedanjih pogajanj o večletnem evropskem proračunu najboljši, je po koncu maratonskih pogajanj vrha EU ocenil premier Janez Janša, za katerega so bila to tretja evropska proračunska pogajanja.

Iz sedemletnega proračuna Evropske unije, ki vključuje 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje po pandemiji v vrednosti 750 milijard evrov, bo Slovenija po Janševih besedah dobila skupno 10,5 milijarde evrov, od tega je 6,6 milijarde nepovratnih sredstev. V proračunu naj bi bile tri milijarde za kohezijo in 1,6 milijarde za kmetijstvo. Od skupno 5,7 milijarde iz načrta za okrevanje bo nepovratnih sredstev za 2,1 milijarde.

Slovenija ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna – tako v okviru večletnega finančnega okvira kot v okviru novega instrumenta za okrevanje, je poudaril premier.

Ta dogovor vliva po Janševem prepričanju tudi več optimizma pred jesenjo ob bojazni, kaj bo z nadaljevanjem epidemiološkega vala. "Človek je po izbruhu pandemije včasih že malo obupal nad EU. Vsi smo veseli, da so prišli tudi svetli trenutki. Ta dogovor je zagotovo eden svetlih trenutkov," je poudaril.

Dodatnih 350 milijonov evrov za Zahodno Slovenijo

Premier izpostavlja še, da je Slovenija v končnici pogajanj uspela iztržiti še dodatnih 350 milijonov evrov za razvitejšo od svojih dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ki se je zaradi svoje razvitosti soočala z občutnim padcem kohezijskih sredstev. Sprva naj bi bilo tej regiji zagotovljenih 300 milijonov evrov, predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa naj bi v zadnjih razgovorih njen proračun nato zvišal za 50 milijonov. Zahodna Slovenija bo tako obdržala okoli 60 odstotkov denarja iz proračunskega obdobja 2014–2020, ko ga je imela na voljo za 865 milijonov.

Janša, ki se je kot slovenski premier o večletnem evropskem proračunu pogajal tako leta 2005 kot leta 2013, pravi, da je bilo tokrat drugače, saj je EU po brexitu drugačna. Razmerja sil so drugačna, vzpostavljajo se nova ravnotežja, kar je dodatno prispevalo k temu, da so pogajanja trajala štiri dni. To ni nujno nekaj slabega, saj je več manevrskega prostora za manjše države, je ocenil.

Sicer pa si je Hrvaška, ki je bila do načel madžarskega premierja Viktorja Orbana zadržana, zagotovila 22 milijard evrov.

Janša: Slovenija je imela vselej težave pri črpanju zagotovljenih sredstev, tokrat se poskušamo bolje pripraviti

Premier je izpostavil še, da je imela Slovenija do zdaj kot država po uspešnih pogajanjih vselej težave pri črpanju zagotovljenih sredstev, zato se tokrat poskušajo bolje pripraviti. Vlada bo imela po njegovih besedah v sredo delovno sejo na Brdu, na kateri se bodo dogovorili, kako zagotoviti dodatne zmogljivosti, da bodo sredstva čim prej in čim bolje porabili.

Pripraviti je treba tudi nacionalni program za okrevanje, ki ga predvideva dogovor, je še spomnil premier. Glede na pretekle izkušnje je tako po njegovem mnenju pred Slovenijo zdaj težji del dela. "Ker se tega izziva zavedamo, se ga bomo lotili takoj, že jutri," je zatrdil.

Janša je komentiral tudi odločitev o rabatih – da so cena, ki so jo plačali za to, da je instrument sploh uveden, saj so štiri neto plačnice, ki te proračunske popuste imajo, v osnovi nasprotovale nepovratnim sredstvom.

Ni pomembno, koliko časa je trajalo, pomembno je, da dogovor je, saj se je prvi dan zdelo, da je to "misija nemogoče", je sklenil premier.

Z dogovorom bolj ali manj zadovoljni tako v koaliciji kot opoziciji

Večinoma pozitivni odzivi na vsebino dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 se vrstijo tudi na domačem političnem parketu. Stranke med drugim izpostavljajo pomen pomoči za uresničitev slovenskih razvojnih ciljev. 

V poslanski skupini SDS so povedali, da bo Slovenija nepovratna sredstva lahko porabila za blaženje posledic epidemije ter za čim uspešnejši zagon podjetij in ohranitev delovnih mest. Poslanec Marko Pogačnik je ob tem izrazil prepričanje, da gre za najbolje izpogajan položaj v okviru evropskega proračuna do sedaj. "Vse članice EU so po večdnevnih trdih pogajanjih zmagovalke, kar pomeni, da proračun zagotavlja, da bodo lahko EU in posamezne članice uspešne tudi v prihodnosti, kar je smisel EU," je dodal.

Dogovor je na Twitterju pozdravil tudi prvak SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kot je zapisal, gre za pomemben mejnik za prihodnost EU. "Nov finančni okvir daje oprijemljivo upanje za načrte, ki jih imamo na področju gospodarstva, znanja in inovacij, ki so temelji našega razvoja," je dodal.

Predsednica DeSUS in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je izpostavila predvsem "bistveno izboljšanje" predloga Evropske komisije glede sredstev za razvoj podeželja, ki je po njenih besedah uspelo Sloveniji. V okviru skupne kmetijske politike naj bi Slovenija tako v naslednjem finančnem obdobju prejela 1,6 milijarde evrov, je zapisala na Facebooku. "Sloveniji je uspelo zadržati obseg neposrednih plačil nominalno na enaki primerljivi ravni kot v obstoječem obdobju. Uspelo ji je tudi bistveno izboljšati predlog Evropske komisije glede razvoja podeželja in pridobiti posebno alokacijo v vrednosti 50 milijonov evrov," je dodala.

Minister za delo Janez Cigler Kralj je na Twitterju zapisal, da dogovor odraža kompromis, dober za nadaljnje delo tudi na njihovem ministrstvu. "To za nas pomeni, da smo korak bližje vsem prepotrebnim investicijam, zlasti odpravi 15-letnih zaostankov pri gradnji domov za starejše občane. Pripravljamo še bolj odziven trg dela in varujemo socialni dialog," je dodal.

V NSi so zapisali, da dogovor pomeni rekorden izkupiček, ki vliva optimizem za prihodnost. "Kot zelo vzpodbudno stvar pa vidimo tudi dejstvo, da se zunanjepolitična teža Slovenije zvišuje," so dodali.

V opozicijski SD so dogovor medtem označili kot "premik naprej, a daleč od tega, kar bi EU nujno potrebovala". Kot so zapisali v sporočilu za javnost, nekateri elementi dogovora, predvsem zmanjšanje sredstev za znanost, raziskave in inovacije, za pravični podnebni prehod ter za zdravstvo, namreč ne zagotavljajo tistega razvojnega premika k zeleni, pravični in inovativni Evropi, na katerega so upali.

"Se je pa z dogovorom model varčevanja zamenjal z modelom vlaganj. To je ključno za krepitev javnih storitev in javne infrastrukture, od zdravstva, skrbi za starejše in izobraževanja do digitalizacije ter raziskav in razvoja. Ta sprememba je bila nujna, če želi EU spet napredovati, ujeti razvojno dinamiko drugih velikih sil in okrepiti odpornost pred novimi krizami," so zapisali.

Tudi za Slovenijo izid pogajanj po njihovih besedah predstavlja dobro novico, saj je uspela obdržati položaj neto prejemnice in ob dvigu sredstev za vzhodno kohezijsko regijo zagotoviti manjši padec sredstev za zahodno regijo. Bo pa morala prejeto pomoč pametno porabiti, so izpostavili.

V LMŠ so dogovor pozdravili, a so obenem ocenili, da izplen za Slovenijo ni "zgodba o uspehu, kot želi to prikazati predsednik vlade Janša, saj Slovenije ni med velikimi zmagovalkami poganjanj". "Hkrati bo treba za učinkovito črpanje sredstev pripraviti tudi ustrezne programe. Šele na podlagi tega, koliko sredstev bomo izkoristili in kako, bomo lahko ocenjevali dejansko uspešnost Slovenije na tem področju," so navedli. Poudarili so še, da dogovor in izkupiček Slovenije "žal ostajata v senci nepremišljenih izjav Janše glede povezave med spoštovanjem vladavine prava in koriščenjem evropskih sredstev".

Tudi v SAB so ocenili, da je Slovenija z vsebino dogovora lahko zadovoljna, vendar pa bo v nadaljevanju vse odvisno od realizacije. "In ravno to nas v SAB najbolj skrbi - da vlada nima pripravljenih projektov in razvojnih ciljev, ki bi jih s tega naslova lahko financirali," so zapisali ter pri tem izpostavili zdravstvo, skrb za starejše in infrastrukturo. Poudarili so, da so še vedno zelo nezadovoljni z odnosom predsednika vlade, ki se je "postavil na napačno stran in podprl del višegrajske skupine z Viktorjem Orbanom na čelu pri kršenju demokratičnih vrednot in vrednot pravne države".

Še bolj kritični so v Levici. Razdelitev sredstev se jim sama po sebi sicer zdi spodbudna, saj bo državam olajšala okrevanje po pandemiji, vendar je bilo to vprašanje le "ena od dveh front". Kot je dejal Luka Mesec, bi morala bolj skrbeti "druga fronta", povezana s pogojevanjem evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

"Glede tega si moramo priznati, da je bitka izgubljena. Slovenija pri tem ni igrala zgolj postranske vloge, temveč je premier Janša odigral osrednjo vlogo," je izpostavil. "To pomeni, da bo denarja iz EU več, diktatorji pa ga bodo lahko črpali kljub kršenju pravil pravne države in človekovih pravic ter sesuvanju demokracije," je dodal.