Arbitražno sodišče je po štirih letih delovanja izdalo končno razsodbo glede kopenske in morske meje med Slovenijo in Hrvaško, ki je državi nista uspeli določiti vse od njunega nastanka.
Za "zgodovinsko" odločitev, ki so jo ob 14. uri obelodanili v Palači miru v Haagu, je vladalo precejšnje zanimanje tudi v mednarodni javnosti, saj se je sodbe udeležilo okoli 25 diplomatov iz 17 držav in več kot 30 predstavnikov mednarodnih medijev. Razglasitev so prenašali po spletu.
V Haagu je bila tudi slovenska ekipa z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem na čelu, pa tudi slovenska agentka Mirjam Škrk in odvetniška ekipa Slovenije. Hrvaška stran ni bila prisotna, saj ponavlja, da je arbitražni proces kontaminiran in ga zato več ne priznava.
Sicer pa v Zagrebu ponavljajo, da pričakujejo, da se Slovenija ne bo lotila enostranske implementacije sodbe, prav tako pričakujejo, da kazen za izstop iz arbitraže ne bo slovenska blokada hrvaškega vstopa v območje schengena. Premier Miro Cerar je v prvem odzivu napovedal, da bo poklical hrvaškega kolega.
Slovenija je v zameno za sklenitev sporazuma odpravila vse zadržke v procesu vstopa Hrvaške v EU
Arbitražni sporazum sta po posredovanju Evropske komisije 4. novembra 2009 ob prisotnosti švedskega premierja Fredrika Reinfeldta v imenu predsedstva Sveta EU podpisala tedanji slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor. S tem sporazumom, ki so ga slovenski volivci leta 2010 potrdili tudi na referendumu, sta se državi zavezali, da predajata vprašanje meje, ki ga nista bili sposobni rešiti v skoraj 20 letih pred tem, arbitražnemu sodišču. V zameno za sklenitev sporazuma je Slovenija odpravila vse zadržke v procesu hrvaškega približevanja EU, katere članica je Hrvaška postala 1. julija 2013.
Arbitražno sodišče je nato napovedalo, da bo odločitev objavilo sredi decembra 2015. A se je zapletlo, ko so bili objavljeni prisluhi pogovorov med arbitrom Sekolcem in tedanjo slovensko agentko Simono Drenik. Hrvaška je ocenila, da je s tem prišlo do nepovratne kontaminacije postopka in napovedala enostranski izstop iz arbitražnega procesa in odstop od arbitražnega sporazuma.
Slovenija je temu oporekala in tudi arbitražno sodišče je 30. junija lani odločilo, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, da pa te kršitve niso bile takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in da sodišče ne bi moglo sprejeti končne razsodbe.
O ČEM JE ODLOČALO SODIŠČE:
Piranski zaliv
Meja v Piranskem zalivu in stik Slovenije z odprtim morjem je eno glavnih odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško pri določanju meje med državama. Slovenija je zagovarjala, da je bil na presečni datum 25. junija 1991 Piranski zaliv v celoti slovenski, saj so slovenski organi oblasti izvajali jurisdikcijo v celotnem zalivu in še čez. Prav tako Slovenija zagovarja, da je imela ob razpadu skupne države teritorialni izhod na odprto morje. Hrvaška je temu nasprotovala.
ODLOČITEV SODIŠČA: Sloveniji gre Piranski zaliv od ustja Dragonje do točke 45° 30' 41,7'' severno in 13° 31' 25,7'' vzhodno. Sloveniji pripadejo okoli 3/4 Piranskega zaliva. Območje slovenskega stika z odprtim morjem je široko 4,6 kilometra od osimske meje.
Levi breg Dragonje
113 hektarov južno od sedanjega toka reke Dragonje oz. kanala sv. Odorika. Pas v povprečni širini 200 metrov se razteza 6 kilometrov nizvodno od mostu pod naseljem Kaštel oz. Dragonja do najbolj južne točke k.o. Sečovlje ob vznožju hribovja. Na tem območju so trije zaselki - Škodelin, Bužini in Mlini-Škrilje ter tudi hiša Joška Jorasa.
Slovenija je menila, da je celotno območje slovensko, tudi prebivalci območja so bili povezani z infrastrukturo Slovenije. Hrvaška pa, da meja poteka po reki Dragonji.
ODLOČITEV SODIŠČA: Joško Joras ostaja na Hrvaškem. Meja v Istri gre po reki Dragonji in se konča na sredini kanala Sv. Odorika.
Snežnik
Gre za gozdno območje na vzhodnem pobočju Snežnika v velikosti 70 hektarov, sedem t. i. Tomšičevih parcel. Po mnenju Slovenije je to nesporno slovensko ozemlje, a so različna hrvaška gozdna gospodarstva na tem območju gospodarila oz. izvajala sečnjo vse od leta 1950. Za območje se prav tako vodi dvojni kataster.
ODLOČITEV SODIŠČA: Tomšičeve parcele Sloveniji.
Trdinov vrh
Trdinov vrh ali hrvaška Sveta Gera je s 1178 metri nadmorske višine ena najvišjih vzpetin v Gorjancih. Na vrhu sta telekomunikacijski stolp ter vojaški objekt, za katerega Hrvaška trdi, da ga je Slovenija okupirala.
ODLOČITEV SODIŠČA: Vojašnica na Trdinovem vrhu gre Hrvaški.
Brezovica ter Drage - Sekuliči
V primeru Brezovice gre za nekaj hektarov veliko sporno območje pri Metliki, kjer je kataster dobesedno razdrobljen, za del območja pa se vodi tudi dvojna evidenca oz. evidence sploh ni. Katastrska meja na tem območju je sporna in hkrati povsem neživljenjska.
335 hektarjev veliko k.o. Sekuliči leži na jugozahodnih obronkih Gorjancev na območju Bele krajine. Severni del je gozdnat, na jugu pa so vas Drage in nekaj obdelovalnih površin. Hrvaška trdi, da je to območje njeno, saj je bilo zgodovinsko del hrvaške k.o. Sekuliči. Slovenija je temu oporekala.
ODLOČITEV SODIŠČA: Vas Drage v Beli krajini je na slovenski strani meje. V vasi Brezovica gre meja po katastrski meji.
Območje ob Muri
Mura je bila zgodovinsko naravna meja med Slovenci in Hrvati. A reka je nato večkrat spremenila tok, bila je tudi regulirana. Katastrske meje temu niso sledile. Posledica je, da na slovenskem, levem bregu leži za okoli 800 hektarov katastrsko hrvaških območij, na hrvaškem pa za okoli 260 hektarov katastrsko slovenskih območij. Med spornimi območji je predvsem kraj Mirišče.
ODLOČITEV SODIŠČA: Na Muri meja na splošno poteka po katastrskih mejah. Meja v Razkrižju gre po katastrskih mejah. Kraj Mirišče ostane v Sloveniji. Hrvaški protipoplavni nasipi pa so hrvaški, kar vzbuja nekaj skrbi.
Dogajanje v Haagu, v Sloveniji in na Hrvaškem smo spremljali v živo:
20.15: Premierja Cerar in Plenković sta se v telefonskem pogovoru dogovorila, da bosta pogovor nadaljevala, ko se srečata. Oglasil se je nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader, ki je dejal, da je po domovinski vojni to najresnejši trenutek za Hrvaško.
19.50: Strokovnjakinja Vasilka Sancin je za STA ocenila, da je Slovenija v postopku arbitraže "dosegla svoj bistven strateški interes".
18.00: Predsednik države Borut Pahor je z razpletom arbitraže zadovoljen.
17.35: Zunanji minister Karl Erjavec z razsodbo ni povsem zadovoljen.
17.20: Predsednik vlade dr. Miro Cerar se je odzval na odločitev arbitražnega sodišča. "Dobili smo več kot 3/4 Piranskega zaliva, posebno območje stika, kjer lahko prosto plujemo, torej imamo stik do odprtega morja," je poudaril. Napovedal je tudi, da bo še danes poklical hrvaškega kolega Plenkovića. Slovenija bo nadaljevala dobro sodelovanje s Hrvaško in ne bo storila ničesar, kar bi poslabšalo medsebojne odnose, je še dejal Cerar in napovedal, da bodo naslednji koraki po načelu "postopnost, legalnost in sorazmernost."
17.05: Evropska komisija bo odločitev arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško podrobno preučila in prvič obravnavala 4. julija na kolegiju v Strasbourgu, je danes v Bruslju napovedal govorec komisije Alexander Winterstein.
17.00: Hrvaški premier Andrej Plenković je ponovil, da ne pričakuje enostranskih akcij Slovenije, pa tudi ne pritiska mednarodne skupnosti.
16.50: Odvetnik slovenske strani Alain Pellet je poudaril, da Slovenija je dobila stik z odprtim morjem. Dejal je, da je s sodbo zadovoljen.
16.40: Kaj arbitražno sodišče pravi o stiku Slovenije z odprtim morjem? Na podlagi 4. člena arbitražnega sporazuma smo prevzeli nalogo, da določimo režim za uporabo ustreznih morskih območij na podlagi mednarodnega prava, pravičnosti, načela, dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve. Vse smo podrobno preučili in na podlagi argumentov, ki sta jih predstavili obe strani, je sodišče določilo režim, ki je v skladu z zadano nalogo. Režim je opredelilo sodišče tako, da jamčimo tako nedotakljivost hrvaškega teritorialnega morja in slovensko svobodo komunikacije med lastnim ozemljem in odprtim morjem. Za sodišče je ključnega pomena, da v stičnem območju poteka svoboda komunikacije, zato da prihaja do neprekinjenega in neprekinljivega dostopa v Slovenijo, do Slovenije in iz Slovenije. In to zadeva tudi teritorialno morje in tudi zračni prostor. Ko govorimo o svobodi, govorimo o svobodi morske plovbe, zračne plovbe, uporabe morskih instalacij in druge svoboščine, ki veljajo tudi za upravljanje plovil, zračnih plovil in instalacij. Gre za pravice in svoboščine, ki veljajo za vsa plovila vseh zastav - morska in zračna ne glede na državljanstvo. Velja za ladje vseh držav, ne le slovenske, to je potrebno, zato da lahko Slovenija praktično izvaja svoje svoboščine in pravice, ki veljajo tudi za športne in druge vode. To ne velja torej samo za slovenska morska in zračna plovila, ampak plovila vseh držav.
16.30: Arbitražno sodišče je objavilo sodbo, preberete jo lahko TUKAJ.
16.15: Diplomat dr. Jožef Kunič: Menim, da Hrvaška sodbe formalno ne bo spoštovala, de facto pa.
16.09: Čeprav je Hrvaška napovedala, da bo odločitev sodišča ignorirala, so se hrvaški mediji obsežno razpisali o sodbi. Kot pravijo, je Slovenija dobila levji delež Piranskega zaliva in stik z odprtim morjem. Sicer vztrajajo, da bodo implementaciji nasprotovali in dodajajo, da jih v implementacijo pravzaprav nihče ne more prisiliti. Pritiska mednarodne skupnosti ne pričakujejo, menijo, da so na primer ZDA na njihovi strani. Hrvaška politika meni, da je nemška podpora arbitraži nekorektna.
16.05: Diplomat dr. Jožef Kunič meni, da mora država pomagati prebivalcem, ki jih je prizadela odločitev arbitražnega sodišča.
16.03: Slovenska zastava plapola tudi v Mirišču. "Vedno smo se počutili kot Slovenci, tu smo šli v šolo, v vojsko," je o tem povedal eden od domačinov. "Veseli smo, da smo to doživeli." Prav tako zdaj upajo, da vas, ki je skoraj prazna, z rešenim statusom čaka boljša prihodnost.
16.01: V vasi Drage so že izobesili slovensko zastavo. V vasi Brezovica je prebivalcem doslej življenje grenila nepraktična meja in tako podobno naj bi potekala še naprej. Meja na Trdinovem vrhu v naravi še ni povsem jasna.
15.57: Ribiči so zadovoljni z razpletom v Piranskem zalivu, glede stika pa menijo, da gre za pravniško rešitev, s katero bodo težave. Označili so jo za "istrsko mineštro".
15.55: Joško Joras: Upanje umre vedno zadnje. Sodbo je sprejel zelo čustveno.
15.40: Točka stika, kot ga razume arbitražno sodišče, je neki nov moment, se bo vanj treba bolj podrobno poglobiti, je pa uspeh, da smo dobili tako veliko območje v Piranskem zalivu. To razumem kot neposredni teritorialni stik, je pa veliko več kot le neki prehod, a vse to bo še treba preučiti, o razpletu arbitraže pravi dr. Dominika Švarc Pipan. Dimitrij Rupel pa je dejal, da z interpretacijo še omahuje. "Piranski zaliv je nekoliko manjši od Drnovšek-Račan, pozitivni točki sta Tomšičeva parcela in Mirišče, nezadovoljni bodo prebivalci ob Dragonji. Sodnik je našel dobro interpretacijo, kaj pomeni stik z odprtim morjem, a sem frustriran, ko gre za stik z odprtim morjem." Zdaj je namreč vmes Hrvaška. Kunič je dejal, da je z razpletom zadovoljen, glede stika pa rešitev ocenjuje kot kreativno - "naj ima Hrvaška morje v svoji lasti, če ga hoče, režim pa je kot v mednarodnih vodah - Hrvati ne morejo reči, nam je nekdo vzel morje, lahko pa tam ladje in zračna plovila svobodno letijo."
15.30: Stroške arbitražnega sodišča bosta pokrili obe državi.
15.10: Stik Slovenije z odprtim morjem: kot je pojasnil sodnik, stik pomeni fizično lokacijo. Sodišče je stik opredelilo kot območje med teritorialnim območjem Slovenije in območjem onkraj. To ni samo točka. Sodišče ga opredeljuje kot 4,6 kilometra široko območje, ki bo v neposredni bližini osimske meje na področju hrvaškega teritorialnega morja. Na območju stika bo veljal poseben režim.
15.00: Tik pred odborom DZ za zunanjo politiko, ki bo za zaprtimi vrati razpravljal o odločitvi arbitražnega sodišča glede meje med Slovenijo in Hrvaško, so se s premierjem Mirom Cerarjem sestali predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin.
14.44: Piranski zaliv. Piranski zaliv imel v SFRJ status notranjih voda, kar Hrvaška izpodbija, razlaga Gillaume. Tako je bilo tudi 25. junija 1991. Sodišče je pregledalo tudi učinek statusa zaliva. Sodišče je ugotovilo, da je leta 1962 Slovenija določila ribolovni stalež, Hrvaška 1976. Sodišče je prepoznalo, da so bile meje ribolovnega območja določene leta 1961, 1976 pa jih je Hrvaška potrdila brez ugovora. Prav tako so območje urejali slovenski organi ali ko je šlo za tveganja. Sodišče: razmejitev mora slediti črti, ki je med črtama, ki jih predlagata strani. Meja bo ravna črta. Sloveniji gre 3/4 Piranskega zaliva.
14.42: Meja v Istri gre po reki Dragonji in se konča na sredini kanala Sv. Odorika.
14.41: Joško Joras spremlja razglasitev sodbe. Sodišče je njegovo parcelo pravkar uvrstilo na Hrvaško.
14.40: Tomšičeve parcele gredo Sloveniji.
14.30: Žumberak - sodišče poudarja, da ni zgodovinske avstro-ogrske meje na tem območju. Na spornem območju je sodišče pregledalo dokaze strani. Odločili so, da to leži na slovenskem ozemlju, da je meja skladna s slovenskim katastrom.
Zaselek Draga - sodišče ga dodeljuje Sloveniji, Trdinov vrh - Hrvaški.
Področje Čabranka - sodišče ugotavlja, da so katastrski okraji usklajeni in sprememb ne bo. Strenska vas - sodišče prepoznava, da sta katastra sovpadajoča, sodišče ni dobilo nasprotujočih dokazov. Zato meja ostaja, kot je bila leta 1918.
14.17: Kopenska sodba je dolga več kot 500 odstavkov. Določitev meje - načeloma meja sledi katastrskim mejam.
Zaselek Brezovec - katastrske meje na geoportalih ter kot sta jih prikazali stranki, ne ustrezajo. Po pregledu gradiva so ugotovili, da nobena stran ni predstavila dokončnih argumentov. Upoštevali so seznam volivnih upravičencev Slovenije in vojaške nabornike in davčne obveznosti. To je podprlo slovenski zahtevek.
Prebivalci Mirišča so dočakali: slovenska zastava plapola na slovenski zemlji.
14.15: Slovenija in Hrvaška se strinjata o 90 odstotkih kopenske meje. Sporna območja so blizu tromeje, na vzhodu in ob izlitju reke Dragonje na zahodu. Nič ni spornega, kjer so katastrske meje jasne in usklajene z državno mejo, pravi Gillaume.
14.11: Guillaume je povedal, da bo elektronska različica sodbe dostopna takoj, ko bodo nehali javno predstavitev. Sicer pa se bo razglasitev začela s kopenskim delom meje. Spomnil je, da sodišče nima pravice ali pristojnosti, da bi odločalo drugače kot na podlagi mednarodnega prava, dejavniki, ki v tem smislu niso relevantni, so bili izključeni. Odločitev tako temelji na pravnih argumentih.
14.10: Guillaume je najprej spomnil na to, kako je bil podpisan arbitražni sporazum, ki sta ga ratificirali obe državi. "Tretji člen arbitražnemu sodišču nalaga, da določi potek meje na morju in kopnem. Da odloča o stiku Slovenije z odprtim morjem." Sodišče mora upoštevati vse relevantne okoliščine in delovati v dobro medsosedskih odnosov, je še opozoril Gillaume. Spomnil je še, da je v 7. členu arbitražnega sporazuma določeno, da bo razsodba zavezujoča in dokončna. "Pogodbenici sta se tudi dogovorili, da bosta vse potrebne korake za izvršitev razsodbe izpeljali šestih mesecih po sprejetju razsodbe."
14.05: Začelo se je branje sodbe.
14.00: Švarc Pipan: Najprej bo Gilbert Gillaume najbrž predstavil postopkovni del arbitraže, nato sodbo. Sprva bo najbrž razkril mejo na kopnem.
13.52: Novinar Jaka Vran je s čolna v Piranskem zalivu poročal, da je tam zaenkrat mirno, tudi ker je zaradi vremena morje zelo razburkano, pa tam danes incidentov ne pričakujejo - že zaradi 4-metrskih valov ne.
13.51: Slovenska politika sodbe arbitražnega sodišča ne bo komentirala, dokler ta ne bo javno razglašena. Ministrski zbor naj bi bil s sodbo sicer že seznanjen. Sodbo namreč naša ekipa preučuje že od jutra, ko jo je prejela.
13.48: Sporno je tudi območje na Trdinovem vrhu. Kot je od tam poročal novinar Martin Tomažin, domačini v Brezovici upajo, da bodo mejo sodniki postavili bolj življenjsko, v naselju Drage pa, da so postane slovenski kataster.
13.47: Med domačini ob Muri je čutiti nervozo ob tem, kaj bo po 26 letih negotovosti, je s Hotize poročala novinarka Jana Ujčič. Župan Stanko Gjerkeš je pojasnil, da bo odločitev sodišča neposredno vplivala na življenje ljudi. Nekoč je bilo sicer na spornem območju 30 ljudi, zdaj jih je osem. Ljudje tam namreč niso videli perspektive. Preostali domačini sicer menijo, da bodo ostali v Sloveniji.
13.45: V Haagu je okoli 20 članov slovenske delegacije, je iz Haaga poročala novinarka Maja Sodja. V Haagu veljajo ostri varnostni ukrepi. Naša skupina je sodbo neuradno prevzela zjutraj ob deveti uri.
13.40: Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel meni, da argumenti Hrvaške za izstop iz arbitraže niso dovolj močni. Temeljijo na nezakonito pridobljenih prisluhih. Diplomat dr. Jožef Kunič meni, da mora Slovenija uveljaviti svojo suverenost na območjih, ki jih bo dobila. Strokovnjakinja dr. Dominika Švarc Pipan meni, da je na potezi Slovenija, ki bo morala (končno) pokazati več odločnosti.
13.37: Ministri Počivalšek, Klemenčič in Koprivnikar bodo po razglasitvi odločitve Arbitražnega sodišča obiskali občine na mejnih območjih.
13.35: Novinarka 24UR Petra Čertanc je iz Zagreba poročala, da bo za hrvaškega premierja Andreja Plenkovića arbitraža velik preizkus, še posebej ko se bo v zvezi z odločitvijo sodišča pozicionirala mednarodna skupnost.
13.33: Hrvaški ribiči pričakujejo, "da bodo imeli podporo hrvaških oblasti".
13.30: Po prvih neuradnih podatkih naj bi bil razplet arbitraže ugoden, so poročali v posebni oddaji 24UR, ki pravkar poteka na POP TV.
13.20: Nemško veleposlaništvo v Zagrebu je pred današnjo objavo sodbe v arbitražnem postopku v sporu o meji s Slovenijo pozvalo Hrvaško, naj spoštuje in uveljavi odločitev arbitražnega sodišča. Berlin znova izpostavlja, da je mednarodna arbitraža pomemben inštrument mednarodnega prava pri reševanju meddržavnih sporov.
KOMENTARJI (3230)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.