'Politika dela nerazumne poteze, skregane s tradicionalno kmečko prakso'

Na protestu, ki se je glede na podatke o zbirnih lokacijah odvil v več kot 20 krajih po državi, so kmetje s traktorji in transparenti vozili po lokalnih cestah, napovedali so tudi, da se bodo zbrali pred sedeži območnih kmetijsko-gozdarskih zavodov.

Več sto traktorjev je ohromilo promet tudi v Ljubljani, številni so imeli s seboj tudi transparente z napisi, da nasprotujejo izgradnji kanala C0. Po protestu pred DZ so se odpravili do samega gradbišča, o katerem so parkirali traktorje in razvili transparent z napisom "Ljubljančani nočemo klorirane vode".

Kot je razvidno iz spletne strani sindikata, se bodo kmetje na protestu med drugim zbrali v Ljubljani, in sicer pri hipodromu Vrbljene in na lokaciji kanala C0 na območju Kleč, pri Kmetijski zadrugi Trebnje, pri Supernovi v Novem mestu, v Novi vasi na Blokah, na dveh lokacijah na območju Ptuja, v Mariboru in še nekaterih drugih lokacijah na Štajerskem, pa tudi v Prekmurju.

"Nočemo biti nacionalni park Evrope"

V Novem mestu so se kmetje zbrali pred nakupovalnim centrom v Mačkovcu, kjer je tajnik sindikata kmetov Slovenije Jernej Redek povedal, da se zavzemajo za to, "da bi še naprej lahko pridelovali zdravo kakovostno in lokalno hrano, obdelovali slovensko zemljo, zagotavljali ljudem zdravo pitno vodno ter preživeli in razvijali svoje kmetije".

Redek je povedal, da je protest usmerjen proti zahtevam skupne kmetijske politike, "proti zahtevam iz drugih ministrstev, ki tepejo kmete, proti temu, da naše resorno ministrstvo pri celotni kmetijski politiki popušča okoljevarstvenikom in dela nerazumne poteze, ki so skregane z vsako tradicionalno kmečko prakso." Tajnik sindikata tudi poudarja, da jih je strah za delovna mesta. "Vemo, da so Dolenjska, Posavje in Bela Krajina živinorejsko območje, kjer živinorejske kmetije zagotavljajo največ delovnih mest. Če ne bo živinoreje, jih ne bo več. Zavzemamo se za ohranitev delovnih mest."

Po njegovih besedah, kmetje ne podpirajo tega, "da bodo k nam iz drugih kontinentov vozili hrano". S tem si bo Evropa umila roke, meni. "Pri nas imamo zeleno, od drugod bomo pa uvažali hrano po drugih standardih. Enostavno nočemo bit nacionalni park Evrope."

Prav tako so se kmetje zbrali tudi v Kranju.

Povod za protest so okoljske zahteve do kmetov, poleg tega kmetom pretijo novi davki, pereča so cenovna neskladja, težave so tudi z zvermi. 

Zahteve bodo poslali vladi, predsednici države in pristojnim ministrom

Še pred protesti so predstavniki sindikata in nekaterih drugih nevladnih organizacij s področja kmetijstva zahteve prebrali pred državnim zborom.

"Kmet je skozi stoletja in generacije skrbel za naravo, okolje in obdelano krajino, rezultat njegovega dela je zeleno slovensko podeželje in blaginja slovenskih državljanov. Ne dovolimo, da se to uniči, saj poti nazaj ni!" je uvodoma povedal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. 

Po njegovih besedah zahtevajo, da nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, ponovno preučitev in zmanjšanje območja Natura 2000, izvajanje podnebnih in okoljskih ukrepov, zapisanih v strateškem načrtu skupne kmetijske politike na način, da so dostopni kmetu, jasne in enostavne pogoje izvajanja ter administrativno nezahtevne ukrepe. Zahtevajo, da prehranska varnost Slovenije - prioriteta - ne sme biti podrejena okoljevarstvenim avanturam, stop novim davkom, zahtevajo uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo. Zahtevajo tudi, da se kmetijstvu namenjena sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijskem sektorju. 

Medved je poudaril še, da za današnjimi protesti ne stoji nobena politična stranka, pač pa je namen protesta zastopati interese kmetov. "Danes bomo vse te zahteve poslali vladi, predsednici države in vsem pristojnim ministrom. Pričakujemo, da nas bodo sprejeli v desetih dneh, sicer bomo aktivnosti stopnjevali."

Potrošnike pozvali, naj kupujejo slovensko hrano

Roman Žveglič, predsednik KGZS, je povedal, da si slovenski kmetje niso mislili, da bodo morali s takimi zahtevami iti pred slovensko javnost 450 let po znamenitem slovensko-hrvaškem kmečkem uporu in 30 letnici vseslovenskega kmečkega štrajka, ko so zaprli vse slovenske meje. "Situacija je tako kritična, da smo v to primorani." Poudaril je, da se zahteve se tičejo nacionalnega interesa. "Zato pozivamo vse državjane, potrošnike, da nas podprejo tako, da kupujejo slovensko hrano, lokalno, da se točno podučijo, katere je ta hrana, da ne nasedajo drobnemu tisku. S tem bodo največ naredili, da bo slovensko kmetijstvo stalo in obstalo."

Alenka Marjetič Žnidar iz Zadružne zveze Slovenije je izpostavila, da so slovenske kmetije tiste, zaradi katerih je slovensko podeželje poseljeno, obdelano, slikovito in socialno varno, naša država pa prehransko varnejša. "Z vsako ukinjeno kmetijo, z vsakim izgubljenim mladim prevzemnikom izgubljamo vse našteto," je opozorila.

Tudi predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je opozorila na razmere v kmetijstvu. "Zveza spremlja svoje članstvo in ugotavljamo, da starejše odhajamo, mlajše pa ne prihajajo v takšni meri, kot bi si želeli," je izpostavila in pozvala k skrbi za vse deležnike, da bodo lahko še naprej pridelovali hrano.

"Kako si predstavljate, da bomo mladi še naprej vztrajali in kmetovali, ko pa se nam onemogoča razvoj naših kmetij," je zanimalo predsednico Zveze slovenske podeželske mladine Anjo Mager. "Že več let opozarjamo na iste stvari in iste težave, razmere pa se v kmetijstvu niti slučajno ne izboljšujejo, kvečjemu se krepko zaostrujejo," je dejala.

Ministrica Šinko: Kmetje vedo, da smo na njihovi strani

Izjavi kmetov je prisluhnila tudi pristojna ministrica Irena Šinko, ki je poudarila, da so na kmetijskem ministrstvu ves čas v stiku z nevladnimi in ostalimi organizacijami. "Kmetje vedo, da smo na njihovi strani, da poznamo njihove zahteve, ampak vse niso rešljive čez noč," je dejala.

Po ministričinih besedah se zavzemajo za strožje varstvo kmetijskih zemljišč, prav tako je prepričana, da je treba iti pri določenih okoljskih ukrepih kmetom naproti. "Na različnih področjih so dogovori možni," je prepričana Šinko. Je pa dodala, da vse ni v rokah kmetijskega ministrstva, ampak se je treba pogovoriti tudi z drugimi resorji.

"Slovenski kmet najbolj reguliran kmet v Evropi"

NSi zaradi okoljskih omejitev pri kmetovanju in posledično pri zagotavljanju prehranske samooskrbe zahteva sklic nujne seje odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. Med razlogi za sklic je poslanka NSi Iva Dimic navedla po njenem pavšalno določena območja ukrepov, povezanih z okoljsko občutljivim trajnim travinjem in mokrišči.

Kmetje danes ne bodo protestirali brez razlogov, kmetje so ogorčeni, jezni in tudi razočarani, je Dimic dejala v izjavi za javnost. Po njenih besedah se srečujejo z draginjo, višjimi cenami semen in gnojil, na drugi strani pa se "pod vedno večjo pretvezo ekologije" omejuje njihovo delo in posledično samooskrbo.

Ocenila je, da je slovenski kmet najbolj reguliran kmet v Evropi, poleg birokracije pa se že skoraj desetletje bori s povečanim staležem divjadi in zveri, kar "praktično onemogoča normalno kmetovanje in živinorejo". Letos pa je kmete ter kmetijsko službo in Kmetijsko gospodarsko zbornico Slovenije dodatno negativno presenetila še novica, da sta ministrstvo za naravne vire in kmetijsko ministrstvo predstavila novo karto okoljsko občutljivega trajnega travinja za Slovenijo.

Omejitve, ki iz tega izhajajo, bodo po njenih besedah najbolj občutili kmetje na Primorskem v Vipavski dolini, slovenski Istri, območju Pivke, Postojne in Ilirske Bistrice ter na Notranjskem na območju Cerknice in Blok.

"Skrbi nas, ker na več 1000 dodatnih hektarih ne bosta več možna normalna kmetovanje in pridelava hrane. Obseg teh zemljišč se povečuje z 19.000 hektarjev na 27.000 hektarjev, zato NSi sklicuje nujno sejo odbora za infrastrukturo, okolje in prostor," je dejala poslanka, ki opozarja, da bomo "z birokratskimi omejitvami pokopali slovensko kmetijstvo".

Po njenih besedah se izkazuje, da so območja, kjer je uveden ta obvezni ukrep, zarisana pavšalno, brez upoštevanja dejanskega stanja na terenu. Zato jih v NSi zanima, kdo je pripravil strokovne podlage, kateri kriteriji in koliko stari podatki so se upoštevali ter ali so bile v zadnjih petih letih opravljene analize stanja na terenu. V NSi zahtevajo revizijo vrisanih območij in uskladitev z dejanskim stanjem mokrišč.

"Kmetje se ne strinjajo s tem, da ne morejo prosto kmetovati na svojih površinah, da ne smejo preoravati svojih zemljišč, na njih kolobariti in pridelovati poljščin, ki so v tem času nujne v smislu lokalne pridelave in prehranske varnosti," je poudarila poslanka.

Dejstvo po njenem je, da so tako okoljsko občutljivo trajno travinje kot mokrišča ekološko zelo pomembni ekosistemi, ki jih je treba varovati. "Če želimo dobre okoljevarstvene učinke, pa je nujno, da so območja, na katerih postavljamo restriktivne pogoje kmetovanja, čim bolj natančno določena, saj sicer po nepotrebnem omejujemo že tako omejeno in opešano kmetijstvo na teh območjih," je sklenila Dimic.