Po več kot 800.000 evrih kazni sprejeli Zakon o elektronskih komunikacijah

Gre za zakon, ki prinaša številne koristi na področju elektronskih komunikacij. Spodbuja povezljivost in uporabo visoko zmogljivih omrežij, omogoča cenovno dostopen dostop do širokopasovnega interneta in vzpostavlja omrežje za javno obveščanje in opozarjanje. Prav tako omogoča lažjo zamenjavo ponudnikov internetnih storitev in izboljšuje varnost komunikacijskih omrežij, saj preverja opremo pri komunikacijskih omrežjih, je v izjavi za medije pred današnjim glasovanjem izpostavila Emilija Stojmenova Duh.

Ministrico obenem sprejetje zakona veseli tudi zato, ker je Evropska komisija proti Sloveniji zaradi zamude prenosa evropske direktive na Sodišče EU že vložila tožbo. Trenutna kazen znaša nekaj več kot 800.000 evrov, vsak dan pa se le-ta povečuje za 1930 evrov. Če bi do tožbe prišlo, je opozorila, pa bi se ta kazen povečevala za 6500 evrov.

"S tem, ko bo zakon sprejet, se tudi kaznovanje ustavi, lahko pa koristimo tudi vse prednosti, ki jih zakon prinaša," je pred sejo poudarila ministrica.

Predlog zakona nekoliko spremenili

Zakon, s katerim se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva s tega področja, bi sicer moral biti sprejet 21. decembra 2020. Predlog zakona je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Grimsom (SDS), v prejšnjem mandatu pa je v DZ z njim dvakrat neuspešno poskušala vlada Janeza Janše.

Kot je pojasnila ministrica, je bilo v takratnem zakonskem predlogu poleg številnih koristi tudi nekaj nepravilnosti, na katere so opozarjali na Evropski komisiji, Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) in zakonodajnopravni službi DZ. "Zato je bil zakon ustrezno amandmiran, vse skupaj ima 73 dopolnil, ki odpravljajo številne nepravilnosti," je dejala.

Med bistvenimi odpravljenimi nepravilnostmi je bila ta, da prvotni predlog zakona ni upošteval tehnološke nevtralnosti, neupravičeni pa so bili tudi razrešitveni razlogi za zamenjavo direktorja AKOS. Predlog zakona, ki gre danes na glasovanje, je po besedah ministrice sprejemljiv tako za širšo strokovno javnost kot za operaterje in končne uporabnike.

Ne želijo biti diskriminatorni, važna je varnost

Z dopolnili koalicije so bile med drugim spremenjene določbe glede varnostnih zahtev za operaterje, ki zagotavljajo mobilna omrežja upravljavcem kritične infrastrukture – in bi se lahko med drugim nanašale na kitajski Huawei. Namesto prepovedi sodelovanja določenih dobaviteljev, označenih kot "dobavitelji z visokim tveganjem", je zdaj v predlogu zakona zapisana prepoved uporabe opreme, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost.

V SDS takim spremembam njihovega predloga nasprotujejo. Poslanec SDS Žan Mahnič je na torkovi obravnavi predloga zakona v DZ koalicijskim poslancem očital, da so popustili pod pritiski kitajskega veleposlaništva in podjetja Telemach, ki ima Huaweievo opremo. Stojmenova Duh je danes te očitke zavrnila. "To ne drži, prvotni predlog zakona je bil namreč zelo diskriminatoren, saj ni upošteval, ali dejansko prihaja do težav pri varnosti komunikacijskih storitev," je zatrdila.

Kot je opozorila, bi bil lahko dobavitelj posledično izločen izključno zato, ker prihaja iz ene ali druge države. Po besedah Stojmenove Duh si ne želijo biti diskriminatorni, za njih je predvsem važno, da so komunikacijska omrežja in storitve ter oprema varni.